Egiptovski parlament je potrdil spremembe ustave, ki bi trenutnemu predsedniku Abdelu Fatahu al Sisiju omogočile vladavino do leta 2030. Spremembe podaljšujejo dolžino predsedniškega mandata s štirih na šest let, in sicer za največ dva zaporedna mandata. Za Sisija pa velja še izjema, ki mu dovoljuje, da leta 2024 kandidira še tretjič. Poleg dolžine mandata ustavne spremembe uvajajo tudi žensko kvoto za najmanj eno četrtino poslank v spodnjem domu parlamenta in razglašajo vojsko za branika egiptovske države. Ustavne spremembe bodo volivci potrjevali na referendumu, opozicijske stranke pa opozarjajo, da jim oblasti preprečujejo kampanjo proti spremembam.

Vodja alžirskega ustavnega sveta, ki je zadolžen za organizacijo volitev po odstopu dolgoletnega predsednika Abdulaziza Bouteflike, je odstopil. Odstop Tajeba Baleiza so zahtevali protestniki, saj mu očitajo zlizanost z nekdanjo oblastjo. Baleiz je v času vladavine Bouteflike zasedal ministrska mesta šestnajst let.

Ameriška vlada bo omogočila tožbe proti podjetjem, ki služijo na račun nacionaliziranega premoženja na Kubi. Zakon iz leta 1996 take tožbe omogoča, a so do sedaj vsi predsedniki suspendirali njegovo izvajanje v strahu pred zaostrovanjem odnosov z zavezniki. Največji trgovinski partner Kube so namreč države Evropske unije, katere podjetja bi bila tako izpostavljena tožbam. Poleg tožb pa predstavnikom podjetij, ki služijo na račun zaseženega premoženja, grozi tudi prepoved vstopa v ZDA. Kuba je sicer ponudila reparacije nekdanjim lastnikom zaseženega premoženja pod pogojem, da ZDA poplačajo škodo zaradi skoraj 50 let trajajočega embarga.

Poslanci ruske Dume so potrdili zakon, ki vzpostavlja avtonomno domače internetno omrežje. Zakon stremi k vzpostavitvi potrebne infrastrukture, ki bi do prihodnjega leta omogočila pretok 95 odstotkov domačega internetnega prometa po internem omrežju. Kritiki trdijo, da je zakon prvi korak k vzpostavitvi požarnega zidu po kitajskem izgledu. Oblasti tako razlago zavračajo in zatrjujejo, da je namen večja odpornost pred kibernetskimi napadi, saj bi se v primeru napada Rusija lahko odklopila od svetovnega spleta in ohranila delujoč domači splet. Zakon mora potrditi še zgornji dom parlamenta.

Slovenija

Upravno sodišče je ugodilo tožbi organizacije Alpe adria green glede predvidenega odstrela medvedov. Vlada je lani jeseni z odlokom predvidela odstrel 175 medvedov, na kar so se pritožili okoljevarstveniki, saj da naj bi tak poseg povzročil nepovratno škodo in predstavljal rušenje biotske raznovrstnosti. Sodišče je nato januarja zadržalo izvajanje odloka, zdaj pa ga je v delu, ki določa obseg odstrela, razveljavila. V obrazložitvi je zapisano, da obseg odstrela ni zadovoljivo utemeljen.

Zveza društev upokojencev Slovenije bo prihodnji mesec odločala o izključitvi Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Mestna zveza namreč predsedniku Zveze društev očita nelegalne manevre, s katerimi naj bi ta skušal omejiti nabor kandidatov za junijske volitve. Sporno naj bi bilo predvsem določilo o minimalni izobrazbi za visoke funkcionarje, ki naj bi bilo pisano na kožo trenutnemu predsedniku zveze Janezu Sušniku. Vsebino spora oriše predsednik Mestne zveze Marjan Sedmak.

Izjava

Več o razkolu znotraj Zveze upokojencev pa v Offsajdu ob 17-ih.

Sindikat policistov Slovenije je imenoval stavkovni odbor. Sindikat zaostruje svoje aktivnosti po izjavi ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, da so policisti januarja dobili previsoko izplačilo dodatka za policiste, ki delujejo na schengenski meji. Ministrstvo trdi, da morajo dogovorjena dodatna sredstva pokriti tudi stroške delodajalca, sindikati pa menijo, da so za to potrebna še dodatna sredstva. Sindikat policistov tako vladi očita kršitev stavkovnega sporazuma, ki je končal zadnjo stavko konec lanskega leta.

Po poročanju časopisa Dnevnik naj bi podružnico Slovenskih železnic - družbo SŽ tovorni promet - dokapitalizirala češka družba EP holding. Po izteku roka naj bi zavezujočo ponudbo za 49-odstotni lastniški delež SŽ tovorni promet oddal zgolj EP holding. EP holding je sicer energetsko podjetje, ki posel gradi na odkupih termoelektrarn po Evropi, ki jih energetske družbe v sklopu prehoda na obnovljive vire izločajo iz svojih portfeljev. Njegov večinski lastnik Daniel Kretinsky - četrti najbogatejši Čeh - pa v zadnjem času svoje premoženje diverzificira med drugim v trgovino in medije. Po poročanju portala Siol je v več poslih sodeloval s kitajskimi vlagatelji, zato portal špekulira, da je njegov morebitni vstop v Slovenske železnice lahko povezan tudi s kitajskimi interesi.

SŽ tovorni promet je s 190 milijoni evrov letnega prometa največje podjetje v sklopu Slovenskih železnic, leta 2017 pa je ustvarilo skoraj 10 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Vrednost 49-odstotnega deleža naj bi se gibala okoli 30 milijonov evrov. Vložena sredstva in sodelovanje z novim lastnikom naj bi pospešila širitev slovenskih železnic na Balkan in v Italijo.