Vplivni iraški šiitski voditelj in zmagovalec lanskoletnih parlamentarnih volitev Moktada Al Sadr je obsodil ravnanje svojih privržencev in jih pozval, naj zapustijo vladno palačo v Bagdadu. Ti so v tako imenovano varovano Zeleno cono, kjer domujejo vse najvišje iraške institucije, vdrli po tem, ko je Al Sadr včeraj napovedal umik iz politike in zaprtje vseh »sadrističnih institucij«. V Zeleni coni so se nato vneli spopadi med sadristi in proiranskimi šiitskimi milicami, posredovale pa so tudi iraške varnostne službe. Zaenkrat naj bi v spopadih umrlo trideset ljudi, še več pa je ranjenih. Al Sadr je medtem napovedal, da bo gladovno stavkal, vse dokler se spopadi ne končajo. Protesti trenutno potekajo po vsej državi. V mestu Um Kasr na jugu Iraka so protestniki celo blokirali vstop plovilom v pristanišče. Iraška vlada, ki jo vodi Mustafa Al Kadhimi, je razglasila vsedržavno policijsko uro, ki je začela veljati včeraj ob sedmih zvečer po iraškem času. Al Kadhimi naj bi vlado vodil zgolj začasno, a predčasnih volitev, ki si jih še zmeraj želi Al Sadr, še ni na vidiku.

Predsednik Angole João Lourenço je včeraj po skoraj enotedenskem štetju glasov dobil še svoj drugi predsedniški mandat. Na volitvah je njegova stranka Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole, krajše MPLA, dobila 51 odstotkov glasov, kar je 10 odstotkov manj kot na prejšnjih predsedniških volitvah in sploh najmanj od osamosvojitve države leta 1975. Glavna opozicijska stranka Nacionalna zveza za popolno neodvisnost Angole, krajše UNITA, je prejela 43 odstotkov glasov, kar je dobrih 16 odstotkov več kot pred petimi leti. Stranka MPLA, ki se je proti portugalskim kolonizatorjem borila pod imenom Marksistično osvoboditveno gibanje, je na oblasti že vse od osamosvojitve. Iz opozicijskega tabora tako kot v preteklosti ponavljajo številne obtožbe, da so volitve nelegitimne, saj si je stranka podredila večino državnih institucij in medije. Angola je, kljub temu da je druga največja proizvajalka nafte v Afriki, ena najrevnejših držav na celini. Pod pragom revščine namreč živi večina 33 milijonov prebivalcev.

Indonezijski parlament je sprejel zakon o pridružitvi jugovzhodnoazijskemu trgovinskemu bloku, imenovanem Regionalno celovito gospodarsko partnerstvo, krajše RCEP. Indonezija je tako postala zadnja država v Jugovzhodni Aziji, ki se je pridružila temu največjemu trgovinskemu bloku, ki pokriva 30 odstotkov bruto svetovnega proizvoda. Indonezijski trgovinski minister Zulkifli Hasan je dejal, da bo vstop v RCEP državi prinesel povečano trgovanje in neposredne investicije ter zvišal bruto domači proizvod. Poleg tega je indonezijski parlament potrdil tudi bilateralni trgovinski sporazum z Južno Korejo, ki naj bi privabil investicije za električna vozila in baterijsko industrijo.

Vlada Salomonovih otokov je začasno prepovedala vstop vojaškim plovilom Združenih držav Amerike v svoje teritorialne vode. Odločitev je sprejela po tem, ko plovilo ameriške obalne straže Oliver Henry prejšnji teden ni moglo opraviti rutinskega postanka v enem od salomonovootoških pristanišč. Premier Manesseh Sogavare je dejal, da od svojih partnerjev zahtevajo čas za pregled in uvedbo procesov regulacije, preden razglasijo nove zahteve za vstop vojaških plovil v državo. Odnosi med Salomonovi otoki in ZDA so se poslabšali že leta 2019, ko je pacifiška država prekinila svoje diplomatske odnose s Tajvanom. Dodatno pa so se odnosi med državama zaostrili aprila letos, ko je salomonska vlada podpisala varnostni sporazum s Kitajsko, kar po stališču Washingtona seveda ogroža varnost v regiji.

Na Kitajskem so oblasti zaradi novih primerov koronavirusa skoraj štirim milijonom ljudem v provinci Hebei, ki leži v okolici Pekinga, odredile, da morajo do konca tedna ostati doma. V 13-milijonskem Tiandžinu je za vse prebivalce obvezno testiranje, v Šendženu pa so zaprli največjo svetovno tržnico elektronike Huačiangbei. Kitajska z ukrepi vztraja pri politiki »zero covid«. 

Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA naj bi Nemčija in Francija na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU, ki bo potekalo danes, izrazili nasprotovanje splošni prepovedi izdajanja turističnih vizumov ruskim državljanom. Iz Berlina in Pariza naj bi pred današnjim zasedanjem ostalim državam članicam poslali tako imenovani non-paper. V njem naj bi se obe državi zavzeli, da se ohrani trenutni pravni okvir, ki študentom, umetnikom, znanstvenikom in drugim ključnim kadrom še naprej omogoča vstop v EU ne glede na to, ali so tarča političnega pregona v Rusiji.

Marta Kos je odstopila od kandidature za predsednico republike. Glavni razlog za to naj bili slabi rezultati na javnomnenjskih anketah, v katerih je kandidatka Gibanja svoboda močno zaostajala za odvetnico Natašo Pirc Musar in SDS-ovim kandidatom Anžetom Logarjem. Prav tako pa naj bi bilo strah vzbujajoče preveliko drobljenje glasov med levoliberalnimi volivci, pišejo na N1. Slovenija je z odstopom Marte Kos izgubila eno treh težkokategornih kandidatov kapitala. Kulturni troboj se je tako spremenil v dvoboj. 

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pozval državni zbor, naj preuči možnost za razrešitev članov programskega sveta RTV. V sindikatu so zgroženi nad imenovanjem Uroša Urbanije za direktorja Televizije Slovenija, saj naj bi se ta posluževal nedovoljenih pritiskov in posegov v avtonomijo novinarskega in uredniškega dela že kot direktor vladnega urada za komuniciranje. Zaskrbljeni pa so tudi zaradi vedno večjih pritiskov na zaposlene in popolnega nepoznavanja poslanstva javnega radijskega, televizijskega in multimedijskega servisa generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha. V konfederaciji po besedah Štruklja tako podpirajo stavko zaposlenih na RTV in jim sporočajo, da niso sami.