Bolgarski parlament je po dveh letih predčasnih volitev potrdil novo koalicijsko vlado. Vlado bosta izmenično vodili stranki Nadaljujemo s spremembami in Državljani za evropski razvoj Bolgarije, krajše Gerb, ki je zmagala na aprilskih volitvah. Prvo polovico 18-mesečnega mandata vlade bo premier Nikolaj Denkov iz stranke Nadaljujemo s spremembami, ki je nazadnje vladala do lanskega avgusta. Drugih devet mesecev bo premierka Marija Gabriel  iz stranke Gerb, ki ji še zmeraj predseduje dolgoletni premier Bojko Borisov. Koalicijo dve strank, ki sta bili zadnji dve leti na nasprotnih bregovih, je spodbudilo dejstvo, da bi Bolgarija brez zakonodajnih sprememb, ki jih je zahtevala Evropska komisija, ostala brez drugega paketa evropskih milijonov za okrevanje in odpornost po pandemiji covida. Kompromis o novi vladni koaliciji, ki ima v parlamentu 132 od 240 sedežev, je sklenila Marija Gabriel. Z namenom vodenja bolgarske vlade je odstopila s položaja evropske komisarke za inovacije. 

Finski predsednik Sauli Niinistö je skupaj z ministrskim komitejem za zunanjo in varnostno politiko sklenil izgnati devet ruskih diplomatov. Urad predsednika je devet uslužbencev ruskega veleposlaništva v Helsinkih obtožil delovanja v nasprotju z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. Sosedi Finske, ki se je zavezništvu Nato pridružila aprila, Norveška in Švedska sta pred tem že izgnali ruske diplomate z obtožbami, da so v resnici vohuni. Rusija se na izgon diplomatov s Finske še ni odzvala, v primeru Norveške in Švedske pa je zanikala obtožbe o vohunjenju. V odgovor je tudi Rusija izgnala norveške in švedske diplomate. 

Angleška nevladna organizacija Statewatch je pridobila poročilo Evropske mejne in obalne straže, znane kot Frontex, ki razkriva rekordno število deportacij iz Evropske unije. V lanskem letu je Frontex državam nudil pomoč pri 151 operacijah, v katerih so v države izvora deportirali skoraj 25 tisoč ljudi. 90 odstotkov teh operacij je Frontex organiziral v Franciji, Nemčiji in Italiji. Podatki poročila kažejo, da so evropske države, predvsem na letalih, lani v države izvora vrnile za četrtino ljudi več kot leto poprej. 36 odstotkov deportacij v drugi polovici lanskega leta je bilo po uradnih podatkih Frontexa prisilnih.

Vlada floridskega guvernerja Rona DeSantisa je potrdila, da stoji za dvema letoma zasebnih letal, ki sta tri tisoč prosilcev za azil z južne meje Združenih držav prepeljala v Kalifornijo. Državni oddelek za obvladovanje izrednih razmer je ob tem zatrdil, da so vsi prosilci potovali prostovoljno in zavrnil obtožbe kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma, ki je Rona DeSantisa označil za ugrabitelja. Kalifornijski državni tožilec Ron Bonta je v izjavi dejal, da preiskuje, ali je Florida kriva zločina državno odobrene ugrabitve. Dve letali sta v Sacramento prispeli drugega in petega junija, na njih pa so bili prosilci za azil, večinoma iz Kolumbije in Venezuele. To ni prvič, da je DeSantisova administracija prepeljala migrante iz Teksasa v druge države. 

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti več kot dvanajstim posameznikom in entitetam v Iranu, na Kitajskem in v Hong Kongu. Ameriško finančno ministrstvo trdi, da kitajsko podjetje Džedžjang Čingdži Iranu dobavlja centrifuge za bogatenje urana in drugo tehnologijo za iranski balistični program. Med sankcioniranimi je tudi iranski obrambni ataše v Pekingu, Davoud Damgani, ki po ameriških obtožbah usklajuje vojaška naročila za iranske uporabnike, med drugim za iransko obrambno ministrstvo. Pred uvedbo sankcij se je iranska tiskovna agencija Irna bahala s poročilom, da je Iran proizvedel prvo lastno hipersonično balistično raketo. Kitajska in Iran sta marca 2021 sklenila dogovor o 25-letnem sodelovanju. Kitajska prav tako kupi največ iranske nafte. Združene države Amerike so stroge sanckije proti Iranu in proti vsem, ki poslujejo z Iranom, uvedle po enostranskem odstopu od iranskega jedrskega sporazuma pred petimi leti. 

Senegalsko zunanje ministrstvo je začasno zaprlo konzulate v Bordeauxu, Milanu, Parizu in New Yorku, po tem, ko so pred njimi protestirali podporniki nedavno zaprtega opozicijskega politika Ousmana Sonkoja. Sodišče je vodjo stranke Patrioti Senegala prejšnji teden obsodilo na dveletno zaporno kazen zaradi »kvarjenja mladine« ali izkoriščanja položaja moči za spolne odnose z osebami, mlajšimi od 21 let. Sodili so mu za posilstvo, česar so ga oprostili. Sonkoju bo zaporna kazen preprečila kandidaturo na predsedniških volitvah prihodnje leto, zaradi česar so njegovi podporniki v Senegalu šli na ulice. V protestih je umrlo najmanj 16 ljudi, ranjenih je bilo več sto.

Slovenijo so delegati držav v prvem krogu izvolili za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov med letoma 2024 in 2025. Za sedež v varnostnem svetu mora država dobiti dvotretjinsko večino glasov navzočih članic v generalni skupščini, od 191 navzočih članic jih je Slovenijo podprlo 153. V vzhodnoevropski skupini so se članice odločale med Slovenijo in Belorusijo, ki je prejela 38 glasov. Mandat v Varnostnem svetu je Slovenija opravljala že med letoma 1998 in 1999. Odtlej smo vstopili v Nato in Evropsko unijo, zato je jasno, v čigavem interesu je bila slovenska protibeloruska kandidatura. 

Danes je zadnji dan za prijavo kandidature za funkcijo generalnega direktorja policije. Po informacijah Slovenske tiskovne agencije je zaenkrat edini kandidat trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja, Senad Jušić. Senad Jušić je februarja na mestu vršilca generalnega direktorja zamenjal Boštjana Lindava, po tem ko je vodenje notranjega ministrstva prevzel Boštjan Poklukar. 

Banka Slovenije je sprejela sklepa za povečanje dostopnosti posojil prebivalcem v minimalnem in povprečnem plačnem razredu. Spodnjo mejo kreditne sposobnosti je banka s 76 odstotkov bruto minimalne plače znižala na nivo minimalnih življenjskih stroškov, kar pomeni, da se bo kreditna meja z minimalnega prihodka 914 evrov zmanjšala na 745 evrov. Poleg tega bodo banke med mesečni prihodek štele tudi prejemke, kot je otroški dodatek. Sklepa bosta v veljavo stopila prvega julija.

Družba Holding Slovenske elektrarne, znana kot HSE, je državi vrnila 100 milijonov evrov, ki jih je morala izplačati kot del povračila dokapitalizacije lanskega decembra. Skupno mora HSE državi vrniti 492 milijonov evrov. Slovenski državni holding je HSE decembra lani odobril naknadno vplačilo kapitala zaradi izrednih likvidnostnih razmer. Sprva je holding predvidel, da bo HSE v prvem obroku državi vrnil dvesto milijonov, a se je zaenkrat zadovoljil s polovičnim zneskom.

Ljubljansko okrožno sodišče je nekdanjo vpisničarko na Specializiranem upravnem tožilstvu zaradi izdaje tajnih podatkov obsodilo na dve leti zapora. Sodba sicer še ni pravnomočna, tožilstvo pa zaradi želje po višji zaporni kazni napoveduje pritožbo v oprostilni fazi sodbe. Vpisničarka je tajne podatke preko posrednikov predajala več obtožencem, med katerimi so bili tudi člani slovenske celice Kavaškega klana. 

Vodstvo Salonita Anhovo je na izredni seji občinskega sveta Občine Kanal ob Soči predstavilo načrte za povečan sosežig odpadkov. Civilna iniciativa Danes je na seji predstavila analizo emisijskih poročil Salonita. Občinska uprava bo poročilo iniciative preučila in po potrebi podala prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja. Analizo Salonitovega poročila je za nas predstavila Manuela Korečič iz iniciative Danes.

Izjava

Foto: Why 123, Wikimedia Commons, Attribution 3.0 Unported (CC BY 3.0).