Sudanski podpredsednik Hasabu Mohamed Abdalrahman je javnosti oznanil odločitev vlade, da v sklopu operacij proti tihotapcem orožja zapre kopenske meje z Libijo, Čadom in Južnim Sudanom. Ob tem je razkril, da naj bi bilo iz dotičnih držav v Sudan vtihotapljenih čez 60.000 vozil na štirikolesni pogon, zanimanje za podatke o njih, med drugim tudi o zgodovini uporabe vozil, pa je izrazil tudi Interpol.

Alžirska vlada je potrdila osnutek amandmaja na Zakon o financah in posojilih, ki bo centralni banki omogočil neposredna posojila v državni proračun. S tem želijo olajšati manjšanje javnega dolga in proračunskih primanjkljajev, ki so nastali kot posledica padca cene nafte. Prihodki od prodaje nafte in zemeljskega plina predstavljajo kar 60 odstotkov prilivov v državni proračun, ti pa so se od začetka padanja cen naftnih derivatov leta 2014 skoraj prepolovili. Iz predsedniškega kabineta so ob oznanitvi amandmaja dodali, da bo program izjemnega financiranja implementiran za obdobje petih let, vzporedno s čimer bo izveden tudi paket ekonomskih in finančnih strukturnih reform, ki ciljajo na diverzifikacijo gospodarstva, v katerem 94 odstotkov izvoza predstavljata nafta in zemeljski plin.

Kitajska je odobrila posojilo Gvineji v višini 17 milijard evrov, v zameno za koncesije pri dostopu do naravnih zalog boksita v državi. Posojilo naj bi bilo izplačano v dvajsetih letih, zanj pa garantira več kitajskih podjetij v državi, med projekti katerih so tudi načrti za gradnjo nove rafinerije aluminija. V lasti kitajskih podjetij sta že sedaj dva angolska rudnika boksita, v naslednjem letu pa pričakujejo, da se bo izvoz boksita iz Gvineje na Kitajsko podvojil.

Moldavska vlada je kljub vetu predsednika države, Igorja Dodona, poslala 57 vojakov na vaje, ki jih z začetkom v petek v zahodni Ukrajini organizira zveza NATO. Dodon se je odločil za veto na podlagi prepričanja, da mora v odnosu med Rusijo in zvezo NATO Moldavija ostati nevtralna. Tega prepričanja pa očitno ne deli vrh ministrstva za obrambo, ki se je navkljub dejstvu, da je Dodon uradno vrhovni poveljnik vojaških sil, odločilo ignorirati veto, kar še dodatno vpliva na razkol med vlado, ki se zavzema za več povezovanja z Evropsko unijo in zahodom, ter predsednikovim kabinetom, ki želi ohranjati dobre odnose z Rusijo.

Romunija in Madžarska sta se ostro odzvali na dopolnitve ukrajinskega zakona o šolstvu, ki znatno zmanjšuje manjšinske pravice. Po novem bodo šole v maternem jeziku manjšin poučevale le do petega razreda osnovne šole, nadalje pa bo celoten proces potekal izključno v ukrajinščini. Madžarski zunanji minister je potezo ukrajinske Rade slikovito označil za nož v hrbet Madžarski, ki stalno stoji ob strani Ukrajini na njeni poti evropskih integracij, iz romunske vlade pa so prav tako izrazili skrb o bodočem statusu njihovih srednjih šol in univerz. Poleg madžarščine in romunščine Ukrajina med manjšinske jezike uvršča tudi ruščino, ki predstavlja materni jezik skoraj tretjini tamkajšnjega prebivalstva in se lahko v trenutnem političnem ozračju razume kot primarna tarča restriktivnih dopolnitev.  

Nigel Farage, bivši predsednik britanske desničarske stranke UKIP in eden vidnejših zagovornikov izstopa Velike Britanije iz Evropske unije, bo nagovoril udeležence shoda, ki ga organizira Alternativa za Nemčijo. Povabilo, na katerega je po lastnih besedah brez pomisleka pristal, je prejel od evroposlanke Alternative, Beatrix von Storch. Kot zanimivost bi dodali, da je von Storch pravnukinja financministra tretjega rajha, Lutza von Krosigka.

V včerajšnjem informativnem programu smo omenili tudi namero španske vlade, da odločitev katalonskega parlamenta za referendumsko pobudo o neodvisnosti, da v presojo ustavnemu sodišču, kot tudi zakonske spremembe regionalne zakonodaje, ki naj bi referendum formalno omogočile. Danes je sodišče, po očitno zelo hitrem postopku, že podalo svoje negativno mnenje o referendumski pobudi ter zakonodajne spremembe označilo kot neustavne. Predstavniki pro-separatistične večine v  katalonskem parlamentu odločitve ne priznavajo ter vztrajajo na tem, da bo referendum prvega oktobra izveden ne glede na pritiske iz Madrida.

Kandidatka Nove Slovenije Ljudmila Novak je kot prva na Državno volilno komisijo tudi uradno vložila kandidaturo za predsednico republike, kar nekaj obrvi pa je dvignil koprski župan Boris Popovič, ki je nekaj dni po naznanitvi lastne kandidature ob gostovanju na nacionalni televiziji potegnil paralele med sabo in pokojnim predsednikom Republike Južne Afrike, Nelsonom Mandelo.

Izjava

Kot kandidatka Stranke Modernega Centra na predsedniških volitvah je bila uradno potrjena trenutna ministrica za šolstvo znanost in šport, Maja Makovec Brenčič. Premier Miro Cerar je ob oznanitvi o svoji strankarski kolegici dejal, da “ne ponuja le videza ampak tudi vsebino in srce”. Ali je premier s to izjavo želel poudariti dejstvo, da njihova kandidatka tudi pripada vrsti homo sapiens sapiens? Odločitev prepuščamo vam, cenjeno poslušalstvo.