Medtem ko gibanja za neodvisnost postajajo odmevnejša predvsem v Kataloniji in Kurdistanu, pa so se glede težnje po odcepitvi konflikti odvili tudi v Kamerunu. V mestih, kot je Bamenda v anglofonskem delu na zahodu države, je vojska nadaljevala s preiskavami in aretacijami separatistov. V nedeljo so v Kamerunu praznovali odcepitev od britanske kolonialne oblasti in združitev v enotno državo s predelom, ki mu je vladala francoska kolonialna oblast. V angleško govorečem zahodnem predelu so se na ta dan na ulice odpravili protestniki, ki so zahtevali neodvisnost od sedaj prevladujočega frankofonskega dela Kameruna s predsednikom Paulom Biyo na čelu. Kamerunski odločevalci so nad anglofonske protestnike poslali vojsko, ki je aretirala okoli 200 ljudi in streljala na protestnike, jih več ducat ranila in okoli 15 ubila.

Prav tako prihajajo indici o prekinitvi interneta v angleško govorečih predelih pred omenjenim praznikom, kar je sicer kamerunska oblast uporabila že pred nekaj meseci, ko so separatisti zopet začeli dvigati več prahu. Spomnimo, da sta Nemčijo, kolonialnega gospodarja Kameruna pred prvo svetovno vojno, po njeni izgubi v vojni zamenjala Francija in Velika Britanija. Predela sta v začetku 60-ih let vzpostavila formalno neodvisnost in se združila v enotno državo, a so se socialne in ekonomske razlike med večinskim frankofonskim delom in anglofonskim, ki šteje okoli 20 odstotkov vsega prebivalstva, ohranile.

Od trenj med različno govorečimi predeli v Afriki k etničnim konfliktom v Mjanmaru. Bangladeški zunanji minister je po pogovorih z mjanmarskimi predstavniki sporočil, da je Mjanmar pripravljen sprejeti v Bangladeš pribegle rohinške begunce. Kljub temu da je vsaj okoli 300 tisoč rohinških beguncev že v Bangladešu zaradi dolgoletnega preganjanja mjanmarskih oblasti in diskriminacije s strani nekaterih budističnih skupnosti, naj bi Mjanmar sprejel le tiste, ki so zbežali zaradi letošnje zaostritve konfliktov. Spomnimo, da je mjanmarska vojska začela avgusta zažigati vasi in preganjati muslimanske Rohinge zaradi domnevnih terorističnih napadov, v Bangladeš pa je zbežalo približno pol milijona beguncev. Mjanmar je načrt o njihovem sprejemu potrdil tudi Združenim narodom, temeljil pa naj bi na dogovoru z Bangladešem iz leta 1993. Temu sledeč naj bi Mjanmar sprejel begunce, ki lahko dokažejo, da so bili prebivalci dotične države. A bo o potrjevanju nekdanjega prebivališča odločal Mjanmar, ki pa tudi formalno Rohingam ne priznava državljanstva.

Medtem ko je v javnosti vse več indicev, da mjanmarske oblasti  izvajajo etnično čiščenje Rohing, pa je Mjanmar apeliral na zahodno politiko, naj da priložnost tamkajšnji mladi demokraciji, ki je še v povojih. Združene države Amerike so namreč pozvale k prenehanju prodaje orožja Mjanmaru, četudi niso uveljavile sankcij, ki so bile ukinjene v času predsednikovanja Baracka Obame.

Medtem ko ZDA moti Mjanmarski tretma Rohing, pa Bela hiša vzpostavlja odnose s tajskim političnim vrhom, ki je na oblasti od vojaškega udara leta 2014. Tajski premier Prajut Čan Oča je prišel na obisk v Belo hišo, kar predstavlja prvi tovrstni obisk od leta 2005. Obisk premierja prihaja teden dni po tem, ko je tajsko sodišče obsodilo s strani Čan Oče odstavljeno nekdanjo premierko Jingluk Šinavatro zaradi domnevnih nepravilnosti pri državnem programu subvencioniranja pridelave riža.

Na domnevno demokratičen zahod. Organizacija Corporate Europe Observatory je v poročilu opozorila na to, da lobiji finančne industrije predstavljajo okoli 98 odstotkov vseh lobistov, ki se oglasijo pri Evropski centralni banki. Med 517 lobističnimi skupinami jih je 508 del finančne industrije. Kdo so glavni akterji v teh skupinah, pojasni Kenneth Haar, avtor poročila.

Izjava

Tovrstna prisotnost skupin finančnega sektorja pri instituciji, ki naj bi te nadzorovala in regulirala, je imela znatne učinke v dosedanji politiki. O vplivu dotičnih skupin pri nekaterih odmevnih škandalih nadaljuje Haar.

Izjava

Nevladna organizacija Climate Action Network ali krajše CAN je opozorila na spornost, da Evropska unija veča maneverski prostor Poljski za subvencioniranje industrije premoga. EU je namreč povečala število dovoljenj za izpust toplogrednih plinov, ki ga za namene lažjega prehoda k okolju bolj prijaznemu načinu porabe energije države članice lahko podeljujejo elektrarnam, ki uporabljajo fosilna goriva. Predsedujoča država Estonija je prispevala k zahtevi Varšave, a so nekateri okoljevarstveniki opozorili na spornost uporabe evropskega denarja za financiranje elektrarn s fosilnimi gorivi. Večjo rigoroznost pri podeljevanju dovoljenj so sicer zahtevale tudi države bližje evropskemu centru, kot so Nizozemska, Nemčija, Francija in Velika Britanija.

V Kataloniji zaradi obsežnosti nasilja španskega represivnega aparata ob nedeljskem referendumu o neodvisnosti danes poteka splošna stavka. Večina javnih in infrastrukturnih institucij ne obratuje ali deluje na minimalnem nivoju. Iz Katalonije se javlja sodelavec aktualnopolitične redakcije Gal Krizmanič, ki opaža, da protesti potekajo ob manjši navzočnosti policije, še posebej zadržana pa je državna policija. Nadaljuje Krizmanič:

Izjava