Poljski predsednik Andrzej Duda je podpisal novelo zakona o varovanju poljske državne meje. Zakon daje podlago za omejevanje dostopa novinarjev in humanitarnih organizacij na obmejni pas. Prepoved vstopa in poostreni nadzor na območju poljsko-beloruske meje veljata že od septembra, ko so poljske oblasti razglasile izredne razmere, ki so se iztekle sinoči. V skladu s poljsko ustavo jih ni mogoče ponovno podaljšati. Na podlagi zakona pa je minister za notranje zadeve Mariusz Kamiński sprejel tri odloke, s katerimi de facto podaljšuje izredne razmere na vzhodni meji. S prvim je prepovedano zadrževanje vseh ljudi v obmejnem pasu razen tistih, ki tam opravljajo gospodarsko dejavnost. Z drugim je na obmejnem območju prepovedano nošenje orožja. Tretji odlok pa obmejni straži pri varovanju meje dovoljuje uporabo kemičnih sredstev, kot je solzivec. Amandma senata na zakon o varovanju meje, ki naj bi omogočil prost dostop novinarjev in humanitarnih organizacij do obmejnega območja, so poslanci poljskega sejma zavrnili. Pravna pisarna senata in varuh človekovih pravic opozarjata, da je zakon v nasprotju z ustavo, saj krši pravice poljskega prebivalstva do gibanja znotraj lastne države in pravico do informiranja. Zakonu pa ne nasprotujejo zaradi kršenja ustavnih in mednarodnopravno zagotovljenih pravic beguncev, ki so bodisi ujeti v obmejnem pasu bodisi jih poljska obmejna straža izžene nazaj v Belorusijo. 

Madžarski parlament je podprl razpis referenduma o zakonu o omejevanju dostopa do informacij o LGBTIQ. Opozicija je glasovanje bojkotirala. Referendum bi lahko potekal istočasno kot prihajajoče madžarske parlamentarne volitve spomladi leta 2022, kar predstavniki vladajoče stranke Fidesz označujejo za smotrno odločitev, ki bi omogočila nižanje stroškov, nasprotniki referenduma pa opozarjajo, da bi Fidesz politično kampanjo tako lahko gradil predvsem na račun referendumskega glasovanja.

Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je že drugič uporabil predsedniški veto za zavrnitev zakona o legalizaciji evtanazije. Predsednik je poudaril, da zakon zanj premalo natančno opredeljuje pogoje, po katerih se lahko medicinsko osebje odloči za omogočenje postopka. Enako je storil že ob prvem poskusu sprejetja zakona, tedaj mu je pritrdilo tudi portugalsko ustavno sodišče. Drugi poskus sprejetja zakona se vrača v parlament, kjer usoda zakona ostaja negotova, saj ni jasno, ali obstaja dovolj politične volje za preglasovanje veta, poleg tega pa se mnogi politiki že pripravljajo na prihajajoče parlamentarne volitve čez dva meseca. 

Francoske oblasti so na karibski otok Martinik, ki je del francoskih prekomorskih ozemelj, poslale dodatne policijske enote iz Francije.Te bodo lokalnim enotam pomagale ustaviti nasilne nemire, ki so izbruhnili zaradi vladnih ukrepov za omejevanje pandemije. Francoska vlada je sicer pred tem že sporočila, da začasno umika zahtevo, ki uslužbence v javnem sektorju na otoku Martinik in na bližnjem Guadeloupu obvezuje, da se cepijo. Toda to protestov na otoku ni umirilo, zaradi česar se je vlada odločila za napotitev dodatnih policistov na otok.

Turška centralna banka je v želji po ustavitvi padca tečaja lire znova neposredno ukrepala z odprodajo lastnih zalog močnih valut, kot sta ameriški dolar in evro. Centralna banka je to storila kljub predhodni zavezi guvernerja Şahapa Kavcıoğluja, da banka na valutni trg ne bo poskušala vplivati, in dejstvu, da ima Turčija omejene zaloge tujih valut. Odprodaja stabilnih valut je začasno ustavila padec turške lire, ki ji vrednost pada že več let. Eden osrednjih krivcev za padec vrednosti lire je strategija centralne banke, ki znižuje obrestno mero, da bi tako omogočila nižje cene zadolževanja, namesto da bi mero dvignila in tako spodbudila varčevanje ter omilila rast inflacije. Zaradi dviga obrestne mere sta morala odstopiti predhodna guvernerja centralne banke, saj je predsednik države Recep Tayyip Erdoğan vnet zagovornik nizkih obrestnih mer.  

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je odobril imenovanje novega vodstva Termoelektrarne Šoštanj in Dravskih elektrarn Maribor. V Dravskih elektrarnah bo vodstvo po novem dvočlansko. Sestavljala ga bosta Aleksander Brunčko, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral na listi SDS v Rušah, in Damjan Seme, ki se vodstvu pridružuje naslednje leto. V Termoelektrarni Šoštanj bo mesto generalnega direktorja prevzel Matjaž Vodušek, na direktorskem stolčku pa ostaja Mitja Tašler. Voduška, nekdanjega direktorja Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo, je na to mesto imenovala še prva Janševa vlada. 

Parlamentarni odbor za obrambo je predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma o resoluciji razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 ocenil kot neprimeren. Primernost predloga je prepoznal le poslanec Levice Miha Kordiš, drugi opozicijski poslanci pa so se glasovanja vzdržali. V Levici trdijo, da resolucija predvideva dodatne 5,4 milijarde evrov za nakupe orožja za delovanje vojske v tujini in splošno militarizacijo družbe s ponovnim uvajanjem obveznega služenja vojaškega roka. Poslanca Stranke Alenke Bratušek in člana odbora za obrambo Marka Bandellija smo vprašali, zakaj so se v stranki glasovanja vzdržali.

Izjava

Vozniki na slovenskih cestah lahko od danes naprej kupijo e-vinjete, ki po 13 letih nadomeščajo fizične različice. Te bodo v veljavi do 31. januarja 2022. E-vinjeta bo vezana na registrsko številko vozila, tako da bodo lahko uslužbenci DARS-a istovetnost preverjali s kamerami. Letna digitalna vinjeta se od fizične razlikuje v tem, da bo digitalna veljala točno leto dni od dneva nakupa in ne bo vezana na koledarsko leto. Uveljavitev sistema e-vinjet bo le delna zaradi zapletov z javnim razpisom, ki je skrajšal razpoložljivi čas dela izvajalca na sistemu, saj je bila uvedba e-vinjete z zakonom predvidena za 1. december, pogodba z izvajalcem pa je bila podpisana maja. To naj bi privedlo do podražitve projekta, ki sedaj znaša slabih 17 milijonov evrov.

Off sta pripravila vajenka Tia in Dominik.