Odnosi med poljsko in belorusko vlado se zaradi povečanega števila migrantov na meji med državama še naprej zaostrujejo. Poljska vlada je zaradi domnevnega vdora beloruskih vojakov na poljsko ozemlje pozvala beloruskega vršilca dolžnosti veleposlanika, beloruska vlada pa vrača udarec. Na seznam ekstremističnih organizacij je danes uvrstila televizijo Belsat, kvazijavno belorusko televizijo v izgnanstvu, ki deluje na Poljskem. V Belorusijo z vsakim tednom prileti več letal, predvsem iz Bejruta, Erbila in Istanbula. Trenutno dostopni podatki kažejo, da v belorusko prestolnico Minsk tedensko prileti več kot 55 letal iz destinacij na Bližnjem vzhodu, kar v povprečju pomeni malo manj kot osem letal dnevno. Bruselj je večkrat pozval iraške oblasti, naj ustavijo lete v Minsk, Poljska pa se zavzema za sankcije za letalske družbe, ki jih izvajajo. Kaj takega je sicer malo verjetno, saj zračni promet urejajo mednarodne konvencije. Migranti v Belorusijo vstopajo legalno, saj potujejo s turističnimi vizami.

Z zaostritvijo odnosov med Belorusijo in Poljsko pa se stopnjujejo tudi napetosti med Evropsko unijo in Belorusijo. Evropska komisija, ki je sicer v tako rekoč vseh drugih pogledih kritična do poljskega razumevanja prava, tokrat trdno podpira njene odločitve. Tako Evropska komisija kot poljska vlada trdita, da Belorusija s podeljevanjem turističnih viz migrantom z Bližnjega vzhoda nad Evropsko unijo in Poljsko vrši »hibridno vojno« z »migranti provokatorji«. Tako je za nemško televizijo Deutsche Welle situacijo opisal poljski evropski poslanec Jacek Saryusz-Wolski.

Izjava

V današnjem OFFsajdu preverjamo, koliko gre pri povečanem številu migrantov na poljsko-beloruski meji res za provokacije beloruskega oligarha Aleksandra Lukašenka, kakšno vlogo imata pri tem Evropska unija in Poljska ter kaj vse to pomeni za migrante, ki so ujeti med državama in nimajo dostopa do humanitarne pomoči.

Poljska je v zadnjih tednih namreč razglasila izredno stanje, podvojila število mejnih stražarjev in se namenila postaviti zid na meji z Belorusijo. Stanje na meji opiše Iwo Los, aktivist iz vrst nevladne organizacije Grupa Granica, ki skuša migrantom na meji nuditi humanitarno in pravno pomoč.

Izjava

Na meji in v njeni okolici se je v zadnjih tednih znašlo več tisoč ljudi. Zaradi podhladitve ali drugih zdravstvenih zapletov jih je umrlo vsaj osem. Med državama obstaja tako imenovana prepovedana cona, v kateri je ujeto neznano število migrantov, poljska vlada pa je onemogočila dostop tako humanitarnim organizacijam kot medijem. Migranti, ujeti na nikogaršnji zemlji s policijo na obeh straneh, so tako prepuščeni na milost in nemilost lokalnemu prebivalstvu.

Izjava

Poljska sicer ni edina država, v katero skušajo migranti vstopiti iz Belorusije. Tudi v Litvi so junija in avgusta skupaj zabeležili petdesetkrat več prestopov meje kot v celotnem letu 2020, vsi pa so v Litvo vstopili iz Belorusije in tudi Litva se je na njihov prihod odzvala z nelegalnimi manevri. Na začetku septembra je namreč litvanska vlada ukinila možnost pritožbe na odločitve v azilnih postopkih. Namesto kritike te poteze pa je litvanska vlada prejela pomoč Evropskega azilnega podpornega urada. Več o tem Chris Jones iz nevladne organizacije Statewatch.

Izjava

Evropska komisija, ki je bila vsaj z besedami kritična do poljske odločitve, da na meji z Belorusijo postavi zid, poljsko mejno stražo opremlja z orožjem ter uniformami in tudi na druge načine podpira njeno politiko nezakonitih vračanj. Evropska komisija tako kot Poljska za povečano število migracij krivi Belorusijo in jo obtožuje, da z migranti bije hibridno vojno proti Evropski uniji. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko s podeljevanjem turističnih viz ljudem z Bližnjega vzhoda domnevno odgovarja na sankcije, ki jih je proti državi uvedla Evropska unija zaradi kršitev človekovih pravic. Evropska komisija je pri tem početju po eni strani hinavska, po drugi pa pozabljiva; kot pojasni Jones, Belorusija ni edina država, ki s spodbujanjem migracij pritiska na Evropsko unijo. Prav tako je za pat pozicijo odgovorna Evropska unija, saj se je zaradi paranoičnega strahu pred povečanim številom migracij znašla v položaju, ko druge države ta strah zlahka uporabijo proti njej.

Izjava

Lukašenko s svojimi politikami podeljevanja turističnih viz de facto spodbuja prihode migrantov z Bližnjega vzhoda v Belorusijo. Posnetki z ulic Minska kažejo, da se tudi tistim migrantom, ki obstanejo v beloruski prestolnici, ne piše dobro: zaradi pomanjkanja nastanitvenih kapacitet v mestu jih veliko spi na klopeh in v parkih, brez kakršnega koli dostopa do humanitarne oskrbe. Posnetki sirskih letališč pa kažejo še drugo plat zgodbe, oglase tako imenovanih turističnih agencij, ki migrantom obljubljajo »a good time in Belarus« in v praksi delujejo kot tihotapske organizacije. Ne glede na to, v kolikšni meri so beloruske politične in podjetniške poteze odgovorne za povečano število migrantov na zunanjih mejah Evropske unije, pa v zaključku današnjega OFFsajda Los jasno poudari, da je za humanitarno krizo in migrante, ki so se znašli na poljski strani meje, sedaj pač odgovorna Poljska in z njo Evropska unija.

Izjava