Sivim volkovom OFF

Aktualno-politična novica
borisbre
3. 11. 2020 - 15.00
 / OFF

Združeno kraljestvo je napovedalo nacionalizacijo družbe Atomic Weapons Establishment, s katero upravlja konzorcij AWE. Vlada Združenega kraljestva je tako napovedala, da bo v naslednjem letu ministrstvo za obrambo postalo edini lastnik družbe, ki upravlja z jedrskim orožjem na britanskih tleh. Konzorcij tvorijo družbe Lockheed Martin, Serco in Jacobs Engineering, pri čemer ima ameriški orožarski gigant Lockheed Martin v lasti večino delnic družbe. Tovrstna ureditev izhaja iz podelitve 25-letne koncesije za upravljanje družbe leta 1999, ki naj bi se iztekla šele leta 2025. Razlogi za prekinitev pogodbe naj sicer ne bi bili povezani s slabim upravljanjem, temveč naj bi šlo predvsem za “poenostavitev odnosov med AWE in ministrstvom za obrambo”. Po drugi strani pa je britanska vlada v začetku leta napovedala razvoj nove generacije jedrskega orožja pod okriljem ministrstva za obrambo, potem ko so ZDA to isto informacijo razkrile, preden je vladi o tem uspelo obvestiti parlament.

Francoski notranji minister Gérald Darmanin je napovedal vložitev predloga o prepovedi delovanja turškega nacionalističnega gibanja Sivi volkovi, potem ko so njegovi pripadniki vandalizirali spomenik genocidu v Armeniji. Skupina je s sprejem na spomenik napisala svoje ime in začetnice turškega predsednika Recepa Tajipa Erdogana. Slednji je zadnjih nekaj tednov v sporu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki je po terorističnem napadu v Parizu napovedal poostren boj proti “radikalnemu islamizmu”. Erdogan je odgovoril z ugibanji o Macronovem mentalnem zdravju in pozval k bojkotu francoskih izdelkov.

Na sobotnih predsedniških volitvah na Slonokoščeni obali je z več kot 90 odstotki glasov pričakovano zmagal dosedanji predsednik Alassane Ouattara. Opozicija je namreč pozivala k bojkotu volitev, saj si je na njih Ouattara skušal zagotoviti tretji mandat, kljub ustavni omejitvi na dva zaporedna predsedniška mandata, tako da je bila udeležba nekaj več kot petdesetodstotna. Marca je sicer Ouattara še zatrjeval, da si ne bo prizadeval za vnovično zasedbo funkcije, a si je premislil po smrti premierja in svojega izbranega naslednika Amadouja Gon Coulibalyja v avgustu. Slednji je bil namreč predsedniški kandidat Ouattarajeve stranke Rassemblement des Républicains. Kar zadeva ustavne omejitve, se je Ouattara skliceval na spremembo ustave leta 2016, ki naj bi mu dovoljevala tudi tretji mandat. Ustavno sodišče mu je sicer pritrdilo, a opozicija rezultatov volitev kljub temu ne priznava, napovedali pa so tudi ustanovitev prehodnega sveta, ki naj bi “pripravil ogrodje za kredibilne in transparentne volitve”.

Martin Bratanič je postal novi direktor družbe Borzen, državnega operaterja trga z električno energijo, ki spada pod ministrstvo za infrastrukturo. Bil je edini kandidat, ki se je prijavil na razpis za to funkcijo po tem, ko je konec septembra predčasno odstopil dotedanji direktor Karol Peter Peršolja, ki je Borzen vodil od leta 2010. Bratanič sicer velja za tesnega zaupnika ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka. V času prve Janševe vlade, ko je Vizjak služil kot gospodarski minister, je Bratanič vodil njegov kabinet. Peršolja je lani pričel s tretjim mandatom kot direktor Borzena, vendar naj bi se v letu 2021 upokojil, zaradi česar je ob njegovem imenovanju nadzorni svet družbe potrdil tudi kandidatko, ki naj bi ga nasledila. Vlada je junija razrešila vse dotedanje nadzornike in imenovala nove, ki so se s Peršoljo “dogovorili” za odstop, prav tako pa so razrešili Valerijo Štiblar, Peršoljevo nesojeno naslednico.

Zamenjali pa so se tudi trije člani nadzornega sveta Telekoma. Po odstopu treh svetnikov, predsednika nadzornega sveta Aleša Šabedra in članic Barbare Cerovšek Zupančič ter Bernarde Babič, je okrajno sodišče v Ljubljani na predlog SDH imenovalo tri nadomestne, Boštjana Kolerja, Dimitrija Marjanoviča in Štefana Belingarja. Funkcijo bodo tako opravljali do izvolitve novih nadzornikov, vendar največ eno leto. Nove nadzornike bi sicer morala imenovati skupščina, ki pa je zaradi epidemije ni bilo mogoče sklicati. Koler sicer sedi tudi v upravi Slovenskega državnega holdinga, ki ima v lasti dobre štiri odstotke Telekomovih delnic, in je blizu stranki SD, ki ga je predlagala za imenovanje na to mesto. Marjanovič je član nadzornega sveta v Družbi za svetovanje in upravljanje, ki upravlja z državnimi nepremičninami, zadolžena pa je tudi za privatizacijo določene družbene lastnine. Belingar prihaja iz bančniških krogov, saj je dva mandata vodil Deželno banko Slovenije, v kateri je članica uprave tudi nadzornica Telekoma v odstopu Barbara Cerovšek Zupančič.

Predlog za izredno sejo programskega sveta RTV Slovenija o razrešitvi generalnega direktorja Igorja Kadunca
 / 21. 10. 2020
Programski svet RTV Slovenija je zavrnil razrešitev generalnega direktorja Igorja Kadunca, ki jo je predlagalo 13 svetnikov. Uspelo jim je pridobiti še en podpis, a to ni zadostovalo za pridobitev večine od skupno 29 glasov. Tako je devet svetnikov glasovalo proti razrešitvi, šest pa se jih je vzdržalo. Spomnimo, da so podpisani svetniki Kaduncu očitali odgovornost za slabo finančno situacijo na RTV, prav tako pa naj bi bil kriv za “poglabljanje konflikta med RTV in ministrstvom za kulturo”. Sicer pa se Kaduncu mandat izteče v prihodnjem letu, zato so svetniki na isti seji pričeli s postopkom za javni razpis za novega generalnega direktorja.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.