Na Meddržavnem sodišču v Haagu se je pričela obravnava tožbe, ki jo je Južna Afrika sprožila proti Izraelu, ki ga obtožujejo genocidnih dejanj nad Palestinci v Gazi. Južna Afrika je tožbo na sodišče vložila konec decembra, podprlo pa jo je 30 držav. Danes so predstavniki Južne Afrike predstavili argumente, po katerih bi morali izraelska dejanja preganjati po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Odločitve sodišča, ki v tem primeru vključuje tudi enega južnoafriškega in enega izraelskega sodnika, so pravno zavezujoče, vendar Meddržavno sodišče nima moči za uveljavljanje odločitve. To bi lahko storili le Združeni narodi, pod okrilje katerih spada sodišče, oziroma Varnostni svet. Do končne odločitve sodišča lahko traja več let, a začasne ukrepe proti Izraelu lahko sodišče sprejme takoj. Katere nemudne ukrepe zahtevajo, je predstavil Vusi Madonsela, južnoafriški veleposlanik na Nizozemskem.

Izjava

Pred Palačo miru v Haagu so med obravnavo potekali protesti, tako v podporo Palestini kot tudi Izraelu. Govori aktivistka Anamaria Varga, ki se je za Radio Študent javila iz Haaga:

Izjava

Na protestu v podporo Palestini je bil tudi novinar in aktivist Omar Kream iz Gaze, ki dvanajst dni z gladovno stavko protestira proti izraelskem genocidu. Živi v Belgiji, kamor je pred letom dni zbežal iz Gaze.

Izjava

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki od  jemenskih gverilcev, znanih kot Hutiji, zahteva prenehanje napadov na ladje v Rdečem morju. Hutiji, s pravim imenom Ansar Alah, napadajo ladje, povezane z Izraelom. Kot pravijo, bodo to počeli, dokler Izrael ne bo ustavil genocida v Gazi. Obravnavo resolucije so sprožile Združene države Amerike in Japonska. Resolucija od hutijskih upornikov zahteva tudi izpustitev ladje Galaxy Leader, ki so jo zajeli novembra, in državam članicam Združenih narodov dovoljuje obrambo svojih plovil v Rdečem morju. Enajst članic Varnostnega sveta, tudi Slovenija, je glasovalo za resolucijo. Rusija in Kitajska ter nestalni članici Alžirija in Mozambik so se glasovanja vzdržale.

Za konec tujih vesti še vzhodneje v Indijski ocean. Maldivski predsednik Mohamed Muizzu je s kitajskim kolegom Ši Džinpingom v Pekingu podpisal sporazume o sodelovanju na področjih kmetijstva, podnebja in infrastrukture. Aktualni maldivski predsednik je na lanskih volitvah zmagal s kampanjo nasprotovanja Indiji, ki ima na otočju tudi svojo vojsko. Ravno zaradi nasprotovanja Indiji se je Muizzu odločil za bližje sodelovanje s Kitajsko in začetek izstopa iz zahodne interesne sfere. Maldivi imajo pri kitajskih bankah za dobro milijardo evrov dolgov, kar predstavlja okoli petino državnega dolga.

Pred ameriško ambasado so se zjutraj zbrali protestniki v podporo Palestini. Od Združenih držav Amerike so na protestu zahtevali prekinitev podpore Izraelu, temu pa so dodali zahtevo po pridružitvi Slovenije južnoafriški tožbi proti Izraelu v Haagu. Njihovemu pozivu so se pridružili tudi v delu poslanske skupine Levice, ki je na vlado naslovil pisno poslansko pobudo. Sklicujejo se na članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov in vlado pozivajo, naj sprejme svoj del odgovornosti za dogajanje v Gazi. Vlada je zatem sprejela sklep o sodelovanju Slovenije v postopku Združenih narodov za izdajo svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča v Haagu. Gre za oblikovanje presoje o politikah in praksah Izraela na okupiranih palestinskih ozemljih, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Glede pridružitve južnoafriški tožbi je zunanja ministrica Tanja Fajon dejala, da se v tej fazi tožbi Slovenija sploh še ne more pridružiti. Včeraj se je pred Mini teatrom v Ljubljani odvijal še en protest v podporo Palestini. Namen protesta je bil opozoriti na genocid in na predvajanje izraelskega propagandnega filma v Mini teatru. A projekcijo so dve uri, preden bi se morala zgoditi, uradno zaradi tehničnih težav odpovedali.

Vlada je s šolskim sindikatom Sviz in visokošolskim sindikatom parafirala sporazum o spremembah stavkovnega sporazuma. Na podlagi obeh osnovnih stavkovnih sporazumov sta sindikata zamrznila svoji stavki. Sporazuma vlada in organi sindikatov še niso potrdili, zato podrobnosti niso znane. Vlada je že včeraj z delom sindikatov javnega sektorja podpisala sporazum o 80-odstotni uskladitvi plač z inflacijo. Dogovor določa tudi izplačilo letnega regresa marca namesto junija, kot je veljalo doslej. A dogovora še ni podpisala absolutna večina sindikatov, ki je potrebna za uveljavitev dogovora.

Kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je matičnemu odboru državnega zbora predstavila svoj načrt za vodenje ministrstva. Člani odbora so se tudi strinjali, da njeno kandidaturo pošljejo v potrditev celotnemu parlamentu. Čalušić je poudarjala predvsem spodbujanje trajnostnega kmetijstva in inovacij ter popularizacijo kmetijskega dela med mladimi. Glede ustavne presoje zakonov o zaščiti živali in o kmetijsko-gozdarski zbornici se je zavzela za upoštevanje odločitve ustavnega sodišča ne glede na to, kakšna bo. Njeno kandidaturo je podprlo devet od petnajstih poslancev, vendar predsednice odbora Vide Čadonič Špelič iz opozicijske Nove Slovenije ni navdušila. Čadonič Špelič meni, da kandidatka ni dobro pripravljena na ministrovanje in se ne zaveda, kaj je na tem ministrstvu najpomembneje. Čalušić se je že pred prevzemom ministrske funkcije zapletla v manjšo medijsko afero zaradi svoje izobrazbe, ki je bila na spletni strani državnega zbora predstavljena kot univerzitetna namesto višješolska. Tudi na včerajšnjem zaslišanju se je glede tega zagovarjala, da je šlo za administrativno napako.

Ministrstvo za infrastrukturo bo subvencioniralo povezave letalskih linij Norwegian Air in Iberia Airlines z Madridom in Københavnom. Letalski družbi bosta prejeli skoraj 17 milijonov evrov vredne subvencije, namenjene letalski povezljivosti Slovenije. Na prejšnjih razpisih je ministrstvo že podelilo subvencije za lete z Brnika v Luksemburg in Rigo. 

Svet Radiotelevizije Slovenija je na njegovo željo s funkcije razrešil člana uprave Simona Karduma. Nekdanji direktor Kina Šiška je bil ob odstopu razočaran nad okostenelostjo institucije, zadovoljen pa ni bil niti s tem, kako upravo vodi predsednik Zvezdan Martić. Glede njegovega naslednika še ni povsem jasno, na kakšen način bo izbran. Svet je namreč sklenil, da za to ni potreben razpis, čeprav so na upravi želeli iskati člana prav z javnim razpisom. Zakon o RTV, ki ga je sprejela aktualna koalicija, določa, da člane uprave na predlog predsednika uprave imenuje svet zavoda, kar na ministrstvu za kulturo vseeno razumejo kot zahtevo po predhodnem razpisu. Statut Radiotelevizije je trenutno v procesu prenove, nova različica pa naj bi vključevala tudi opcijske razpise za člane uprave. Zato hoče Martić s predlogom za novega člana počakati do konca prenove statuta. Na svetu so po nasvetu pravne službe vseeno odločili, naj Martić v roku treh tednov predlaga novega člana uprave, ki ga bodo nato na svetu tudi imenovali. Do imenovanja novega člana uprave so v njej trije člani, poleg Martića še pravnik Andrej Trček in delavski direktor Franci Pavšer.

OFF sta pripravila vajenec Tim in Luka.

Foto: STA