Letimo na subvencijah
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in minister za gospodarstvo Matjaž Han sta predstavila program za večjo letalsko povezljivost. Napovedala sta, da bo država letališke pristojbine subvencionirala do polovice, za subvencije pa bo v naslednjih treh letih namenjenih po 5,6 milijona evrov letno. Državno pomoč bodo dodelili pod pogojem, da bo linija začela obratovati po vložitvi vloge za pomoč ter da bo začela obratovati najpozneje do zimske letalske sezone 2023. Subvencije bodo na voljo za lete z vseh slovenskih letališč, prednostno za Dunaj, København, Atene, Skopje, Bruselj, Berlin, Madrid, Amsterdam, Helsinke in Prago. Poleg teh desetih destinacij pa bodo v primeru presežka denarja subvencionirali še sedem drugih linij, med drugim do Prištine, Rima in Pariza. Soglasje k državni pomoči mora sicer dati še Evropska komisija. Ministrica Bratušek pričakuje, da se bo to zgodilo do konca tega meseca.
Vzporedno z reševanjem letalskih povezljivosti so se začele tudi priprave analiz za morebitno ustanovitev novega nacionalnega letalskega prevoznika. To je bila tudi ena od predvolilnih obljub ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, generalni sekretar nekdanje Stranke Alenke Bratušek, danes zlite v Gibanje Svoboda, pa je takrat subvencijam nasprotoval.
Skratka, slovenska letališča so v krizi in vlada se trudi, da bi rešila njihovo letalsko povezljivost. Hrvaški letalski analitik Alen Šćuric nam je pojasnil, kakšne napake so – predvsem letališče Brnik – privedle v današnje stanje.
Glede na to, da so v neposredni bližini Ljubljane večja letališča, kot so Benetke, Zagreb in Dunaj, se je smiselno vprašati, ali je danes brniško letališče sploh lahko konkurenčno.
Slovenija je zadnji dve leti že subvencionirala letalske povezave. Gospodarska zbornica Slovenije jim je naklonjena, saj naj bi pozitivno vplivale na okrevanje letalskega prometa v Sloveniji. A Šćuric meni, da so bile subvencije zastavljene na napačen način.
Na seznamu prednostnih destinacij za subvencionirane lete je tudi dunajsko letališče. Spomnimo: v Sloveniji je nekaj mesecev nazaj potekala žolčna razprava, ali ni na Dunaj bolj smiselno potovati z avtom ali celo s kočijo. Generalni sekretar Zveze turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević, je predstavil razloge, zaradi katerih je potrebna povezava z avstrijsko prestolnico.
Šćuric pa je nasprotnega mnenja. Izpostavlja predvsem velike izgube, ki jih je ta povezava povzročila nekdanjemu slovenskemu nacionalnemu letalskemu prevozniku Adrii Airways.
Pri letalskih povezavah v Sloveniji ponudba sledi povpraševanju. Mrvaljević razloži značilnosti turizma v Sloveniji in posledično strategijo letalske povezljivosti.
Vendar imamo v Sloveniji poleg brniškega letališča še dve mednarodni letališči v Mariboru in v Portorožu. Subvencije bodo veljale tudi za linije, ki bodo potekale čez ti dve letališči. Mrvaljević vidi prihodnost zgolj v mariborskem letališču, a še to v omejenem obsegu.
A Šćuric mu tukaj spet nasprotuje. Mariborsko in portoroško letališče primerja z dubrovniškim in splitskim.
Šćuric je doslej slovensko politiko glede letalskih povezav pretežno kritiziral. Za konec nam predstavi rešitev, ki bi po njegovem mnenju lahko rešila slovensko letalsko povezljivost. To vidi v slovensko-francoskem podjetju Amelia international.
Torej, ko bo naslednjič kakšen visok slovenski politik ali političarka potrebovala prevozno sredstvo za ogled dunajskega gala koncerta, morda ne bo potrebovala vladnega letala.
OFFsajd je pripravil vajenec Tilen, kopilotiral je Blaž.
Vira slik: Free SVG, Wikimedia commons
Dodaj komentar
Komentiraj