Volivci na Tajskem so na referendumu podprli predlog nove ustave, ki ga je predlagala vojaška hunta. Za predlog je glasovalo 61-in-pol odstotka volivcev, udeležba na referendumu pa je znašala dobro polovico tajskih volilnih upravičencev. Predlog ustave vojaške hunte bo vstopil v veljavo do konca naslednjega leta, saj želi vojska do takrat izvesti parlamentarne volitve in oblikovati senat. Po novi ustavi vseh 250 članov senata, ki predstavlja zgornji dom parlamenta, imenuje birokratski svet, ki zastopa iste barve kot hunta. Poleg nove ustave so volivci podprli tudi predlog, da bo senat sodeloval pri glasovanju za premierja, s čimer je močno omejena moč izvoljenega spodnjega doma. Vojska si bo z novo ustavo zagotovila več nadzora nad tajsko politiko in pridobila ustavno pravico do ponovnega prevzema oblasti v primeru nacionalne krize. Kampanji za in proti predlogu sta bili prepovedani, izgrede pa je mirila policija.

Jemenski mirovni pogovori, ki so se zadnje tri mesece odvijali v Kuvajtu pod okriljem Združenih narodov, so prekinjeni za vsaj en mesec. Predstavnik Združenih narodov in vodja mirovnega procesa Ismail Ould Cheikd Ahmed ostaja optimističen, češ da sta se obe strani zavezali k nadaljevanju mirovnega procesa, a realna situacija je ravno nasprotna. Letala pod vodstvom Arabske koalicije so močno bombardirala hutijske tabore na vzhodu Jemna. Vladna vojska pa je sprožila ofenzivo na več okrožij glavnega mesta Sane, ki je pod nadzorom upornikov.

Vladna stran za prekinitev razgovorov pričakovano krivi upornike. Ti so s stranko bivšega predsednika Alija Abdulaha Saleha, ki je v Jemnu vladal med letoma 1990 in 2012, sklenili koalicijo in uvedli nov skupni vodilni organ. A tudi vladna stran ni ugodila zahtevam upornikov po odstopu trenutnega jemenskega predsednika Abd-Rabbuja Mansoura Hadija.

Izraelska vlada je napovedala nove ukrepe za boj proti gibanju BDS - po naše bojkot, dezinvesticije in sankcije. Novo-ustanovljena delovna skupina bo zadolžena za deportacije tujih aktivistov tega gibanja in preprečevanje njihovega vstopa v Izrael. Aktivisti so po mnenju vlade grožnja državni varnosti in Palestincem, saj naj bi jih spodbujali k nasilju. Vlada v Izraelu vse več moči namenja boju proti gibanju BDS. Januarja je izraelski parlament namenil približno 26 milijonov dolarjev prav boju proti gibanju, o zakonu, ki bo z birokracijo zadušil nevladne organizacije, pa smo poročali julija. Istega meseca je gibanje BDS dobilo dodaten zalet, ko ga je podprlo ameriško gibanje Črnska življenja štejejo.

Nadaljujemo v Turčiji. V Istanbulu, na trgu Yenekapi, se je odvil provladni shod v podporo predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, h kateremu je pozval kar Erdogan sam. Na Shodu demokracije in mučenikov se je po različnih ocenah zbralo med milijonom in tremi milijoni ljudi, prihod na shod pa je močno olajšal brezplačni javni prevoz. Erdogan je v svojem govoru ponovno zatrdil, da ne bo nasprotoval turškemu ljudstvu, če bo le to zahtevalo uvedbo smrtne kazni kot odgovor na neuspeli puč izpred meseca dni. V tem času je bilo zaradi povezav s pučem preiskovanih okrog 70 tisoč ljudi, od tega jih je bila četrtina pridržanih ali aretiranih.

Povabilu na shod so se odzvali tudi člani in vodje opozicijskih strank, ki so na shodu trobili v isti rog kot predsednik in pozivali k enotnosti Turčije in linču klerika Fethullaha Güllena. Od opozicijskih strank pa na shod ni bila povabljena prokurdska Ljudska demokratska stranka.

Zaposleni v Southern Railway v Angliji so začeli s petdnevno stavko. Ta je nasledila večmesečne pritožbe in proteste potnikov zaradi zamud potniških vlakov. V času trajanja stavke bo potniški promet deloval zgolj s 60-odstotnimi kapacitetami. Sindikat železnic, pomorstva in prometa se je za stavko odločil zaradi krčenja števila delovnih mest na račun avtomatskega odpiranja vrat. Vodstvo in lastniki železnic bi z novimi vrati radi nadomestili nekatere sprevodnike, sindikat in zaposleni pa opozarjajo, da vrata niso dovolj varna za potnike, in novi sistem vstopanja na vlak krivijo za ponavljajoče se zamude.

Z Gorenjske prihaja poročilo o največjem izbruhu pojava lubadarja, kar jih gozdni delavci pomnijo. Več o stanju pove Andrej Avsenek iz Zavoda za gozdove.

izjava

Boj proti lubadarjem je neučinkovit tudi zaradi politične regulacije področja. Nadljuje Avsenek.

izjava