10. 10. 2023 – 15.00

Smrekarju OFF

Audio file
Audio file
22. 9. 2019 – 18.00
Ustvarjamo vpogled v gibanje Hezbolah v Libanonu

Izraelska vojska je začela obstreljevati in granatirati južni Libanon. Kot je potrdilo libanonsko gibanje Hezbolah, ki je med vikendom v znak solidarnosti s Palestinci in Hamasom proti Izraelu izstrelilo nekaj raket, so v izraelskem obstreljevanju umrli trije člani gibanja. Izraelska vojska je granatiranje južnega Libanona začela pod pretvezo, da je iz Libanona šest moških vdrlo na ozemlje pod izraelskim nadzorom. Dva je izraelska vojska nemudoma ubila. Za akcijo je kasneje odgovornost prevzel Islamski džihad, palestinska organizacija, nastala z odcepitvijo od Muslimanske bratovščine. Hezbolah, ki je v Libanonu danes tudi parlamentarna stranka, je nastal pred dobrega pol stoletja kot gibanje proti izraelski okupaciji južnega Libanona in gibanje za izgon zahodnih imperialistov iz Libanona. Libanon in Izrael sta bila že pred zadnjo akcijo palestinskega Hamasa ter izraelskim bombardiranjem Gaze in popolno mobilizacijo tehnično v vojni. Diplomatskih odnosov Izrael in Libanon uradno nimata, a sta predvsem gospodarsko večkrat sodelovala.

Audio file
9. 10. 2023 – 17.00
O dogajanju v Izraelu in Gazi čez vikend

Ponoči je izraelska vojska zbombardirala več kot 200 tarč v Gazi. Zravnala je celotne četrti mesta, v katerega je zaprtih več kot dva milijona Palestincev. Domove v Gazi je moralo zapustiti skoraj 200 tisoč ljudi. Z bombardiranjem je izraelska vojska v treh dneh pobila več kot 700 prebivalcev Gaze. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je dejal, da je izraelska vojska zadela več stanovanjskih objektov in šol, ter opozoril, da je obleganje Gaze, ki ga izvaja izraelska vojska, po mednarodnem pravu nezakonito. Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila 13 napadov na zdravstvene ustanove v Gazi. Izraelska vlada je popolno obleganje Gaze, vključno z blokado dobave hrane in vode, utemeljila z odgovorom na hitro akcijo palestinskega Hamasa, v kateri je ta čez vikend vdrl na ozemlje pod izraelskim nadzorom in zajel okrog sto jetnikov.  

Audio file
10. 10. 2023 – 17.00
Kaj se je spremenilo v dveh letih od državnega udara

Osvobodilna vojska Kačina, znana kot Kia, je sporočila, da je v zračnem napadu na begunsko taborišče na severu Mjanmara umrlo najmanj 29 ljudi. Napade na civiliste od leta 2021, ko je prevzela oblast, izvaja vojska vladajoče hunte. Kot pojasni Felix Heiduk, vodja azijskega oddelka na nemškem Inštitutu za mednarodne in varnostne zadeve, je napad gotovo izvedla mjanmarska vojska, saj drugi oboroženi akterji v Mjanmaru za kaj takega nimajo zračnih zmogljivosti.

Izjava

Taborišče, ki ga je vojska zbombardirala, leži v zvezni državi Kačin blizu meje s Kitajsko, širše območje pa je pod nadzorom Kie. Ta velja za eno najstarejših uporniških milic manjšin in največjih nasprotnic mjanmarske hunte, ki je v začetku leta 2021 v državnem udaru odstavila vlado Aung San Su Či. Manjšina Kačinov združuje šest ljudstev, ki prebivajo na območju tromeje Mjanmara, Kitajske in Indije. Gibanje za samostojno državo Kačin so ustanovili pred več kot 60 leti. Zaradi spopadov med Kio in mjanmarsko vojsko Kačinci bežijo predvsem na Kitajsko, a jih kitajske oblasti vračajo na sever Mjanmara, kjer živijo v begunskih taboriščih za notranje razseljene. Več o heterogenem odporu proti mjanmarski hunti v Štekerju ob petih.

Audio file
20. 12. 2022 – 17.00
O razsodbi za deportacijo prosilcev za azil v Ruando

Britansko notranje ministrstvo je prosilcem za azil začelo pošiljati obvestila o premestitvi na plovilo Bibby Stockholm. Tja bodo prosilce začeli premeščati prihodnji teden, konservativna vlada Rishija Sunaka pa trpanje beguncev na plovila argumentira z visokimi stroški njihovega bivanja v hotelih. 39 ljudi so na plovilo Bibby Stockholm poslali že sedmega avgusta, a so morali plovilo evakuirati štiri dni kasneje, ker so begunci tam zboleli za legionelozo.

Tomaž Smrekar je odstopil z mesta generalnega direktorja Statističnega urada Republike Slovenije. Na uradu razlogov za njegov odstop niso pojasnili. Vlada je s postopki za razrešitev Smrekarja, ki je statistični urad prevzel v začetku mandata tretje vlade Janeza Janše, začela konec septembra. Smrekarja je tedaj seznanila z očitanimi kršitvami in možnimi razlogi za razrešitev ter ga pozvala, da se do njih opredeli. Povod za to je bilo komuniciranje Smrekarja ob zadnji reviziji rasti bruto domačega proizvoda. Lanska gospodarska rast po letošnji reviziji ni znašala 5,4 odstotka, kakor so sprva napovedovali na uradu, ampak dva odstotka in pol.

Audio file
8. 8. 2020 – 15.00
Poročilo s šestnajstega tedna protestov proti vladi

Ljubljansko okrajno sodišče je izreklo oprostilno sodbo Ludviku Tomšiču, obtoženem kaznivega dejanja grožnje Janezu Janši. Konec februarja 2020 je Tomšič na protestu v prestolnici vpil »ubij Janšo«. Sodnica Jerca Oblak je presodila, da so njegovi vzkliki predstavljali grožnjo in da so bili podani znaki kaznivega dejanja. Sodni izvedenec psihiatrične stroke pa je podal oceno, da se Tomšič v tem času zaradi osebnostne oziroma duševne motnje ni mogel obvladati. Okrnjena je bila njegova zmožnost razumevanja, zato je bil pravno neprišteven in posledično ni mogel biti kriv kaznivega dejanja. Tožilka je za Tomšiča zahtevala pogojno zaporno kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Oprostilna sodba še ni pravnomočna, tožilka še razmišlja o pritožbi.

Še ena vrnitev v čas tretje vlade Janeza Janše. Onkološki inštitut v Ljubljani je zaradi povečanja števila potrjenih okužb s koronavirusom omejil obiske bolnikov na vseh oddelkih. Bolnike lahko obišče le ena zdrava oseba, pred tem si mora obvezno razkužiti roke in ves čas nositi kirurško masko.

Nekdanji okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić je postal strokovni sodelavec v poslanski skupini opozicijske Slovenske demokratske stranke, poroča portal Necenzurirano. Radonjić je znan po oprostitvi Milka Noviča, ki ga je bremenila obtožnica o umoru direktorja kemijskega inštituta Janka Jamnika. Radonjić je leta 2021 prenehal z opravljanjem sodniške službe, ko ga je kot samostojnega podjetnika najela finančna uprava, ki jo je vodil Ivan Simič.

Sindikati javnega sektorja od vlade zahtevajo umik 65. člena predlaganega zakona o izvrševanju proračuna, ki po njihovem vladi omogoča poseg v regulacijo plač. Vlada je v državni zbor zaradi spremembe proračunov z namenom zagotavljanja denarja za odpravljanje posledic poplav poslala predlog zakona, ki ga ni uskladila s sindikati. Če bo državni zbor zakon potrdil, bo po trditvah sindikalistov 65. člen vladi omogočil, da v prihodnjem letu zamrzne plače v javnem sektorju oziroma onemogoči napredovanje in usklajevanje z inflacijo.

 

OFF je pripravil kolektiv aktualnopolitične redakcije.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.