20. 10. 2022 – 15.00

SOOF long, Liz Truss

Audio file
Audio file
8. 7. 2022 – 17.00
Posle Borisa, Boris

Premierka Liz Truss je odstopila s položaja. S tem je postala premierka z najkrajšim mandatom, ki ga je opravljala le 45 dni. Za odstop se je odločila po izgubi vse politične avtoritete. Izgubila je zaupanje London Cityja, ministrov in torijskih poslancev. Pred njenim odstopom jo je zapustila ministrica za notranje zadeve Suella Braverman.  Uradno zaradi kršitve vladnega pravila; iz osebnega elektronskega računa je namreč poslala uradni dokument. Odstopno izjavo, v kateri je prevzela odgovornost, je izkoristila za kritiziranje vlade premierke Liz Truss. Mesto notranjega ministra je že prevzel Grant Shapps, nekdanji minister za transport v vladi Borisa Johnsona. To je že drugi odstop iz vlade Liz Truss v enem tednu; v petek je odstopil minister za finance Kwasi Kwarteng, in sicer zato, ker ni želel prevzeti polne odgovornosti za predlagano davčno reformo, ki bi šla na roko najpremožnejšim. Novi finančni minister Jeremy Hunt je že naznanil odstop od večjega dela davčne reforme.

Kmetje s traktorji so zasedli več novozelandskih mest. Protestirali so proti predlaganemu zakonu, s katerim želi vlada obdavčiti emisije, ki nastanejo v živinoreji, kot je biogeni metan. Tako imenovani davek na riganje in živalske vetrove je novozelandska vlada napovedala prejšnji teden, z njim pa želi ekstenzivno rejo goveda in ovac narediti bolj okolju prijazno. Kmetje, ki se jim zdi predlagani zakon smešen, svarijo, da bi bil takšen davek usoden za ruralne skupnosti in da bi domače živinorejce zamenjali tuji uvozniki. Vlada pa trdi, da bi lahko bil davek za kmete pozitiven, saj bodo lahko za meso, ki je bilo gojeno na okolju prijazen način, zahtevali večje plačilo. Če bi bil zakon sprejet, bi bila Nova Zelandija prva država, ki bi obdavčila emisije v živinoreji. 

Vlada avstralske zvezne države Queensland je rudniku premoga New Acland v bližini Oakeya izdala licenco za vodo. To je bila še zadnja ovira pred začetkom obratovanja tretje faze rudnika. Rudnik je prejšnjega novembra izčrpal sedanjo lokacijo, na novi pa bo na leto proizvedel do 7 in pol milijonov ton premoga. Delovanje rudnika se bo s tem podaljšalo za 12 let. Od leta 2019 so že odpustili 300 delavcev. Nasprotniki širitve rudnika opozarjajo, da bo nadaljnje rudarjenje prizadelo okoliške kmetovalce in okolje. Pri tem pa poudarjajo, da je vladna odobritev v nasprotju z njeno zavezo, da do leta 2035 konča z odvisnostjo od energije iz premoga. 

Audio file
11. 10. 2022 – 17.00
Ameriški odgovor na Opekovo odločitev o zmanjšanju proizvodnje nafte

Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal, da bodo Združene države decembra iz strateških naftnih rezerv sprostile še 15 milijonov 159-litrskih sodčkov. To je del širše sprostitve 180 milijonov sodčkov, ki se je začela maja. V rezervah tako ostaja še 400 milijonov sodčkov nafte, ameriška vlada pa je pripravljena tudi na dodatno sproščanje v prihodnjih mesecih, če bo to potrebno. Namen tega ukrepa je zagotoviti dovolj nafte na ameriškem trgu, da se cene goriva ne bodo še povišale. Cene goriv so se sicer od poletja, ko so dosegle svoj višek, že znižale. Vprašanje cen goriv je aktualno predvsem zaradi prihajajočih vmesnih volitev v kongres in senat, ki bodo v Ameriki potekale novembra in odločilno vplivajo na podporo demokratom. Biden je bil zato nezadovoljen z dogovorom skupine proizvajalk nafte Opec+ v začetku oktobra, ki je sklenila zmanjšati črpanje nafte, potem ko je zaradi visokih cen nafte septembra povečala proizvodnjo. 

Palestinsko gibanje Hamas, ki upravlja območje Gaze, je na obisku pri sirskem predsedniku Bašarju Al Asadu v Damasku obnovilo odnose s Sirijo. Hamas in Sirija sta bila dolgo časa zaveznika, predvsem v opoziciji izraelski okupaciji v Palestini. Prijateljski odnosi so se končali leta 2012 zaradi Hamasovega nasprotovanja Al Asadu in njegovega obračunavanja s protestniki. Takrat je Hamas tudi zapustil svoj sedež v Damasku, zdaj pa, zaenkrat še neuradno, napovedujejo možnost, da ga bodo ponovno vzpostavili.

Turška vladna agencija, ki nadzira radijsko in televizijsko oddajanje, je sankcionirala televizijski kanal TELE1 zaradi izjav opozicijskega politika, ki je trdil, da je Direktorat za verske zadeve v Turčiji politično orodje. Naloga Direktorata za verske zadeve je upravljanje zadev, ki so povezane z vero in islamskim čaščenjem. Agencija je televizijskemu kanalu prepovedala oddajanje vsebin za tri dni. V primeru, da TELE1 dobi kazen zaradi istega razloga, torej zaradi jezikovne, verske in rasne diskriminacije, bo kanalu na podlagi aktualne zakonodaje odvzeta licenca. 

Mandatno-volilna komisija državnega zbora je državnemu zboru predlagala, naj za ustavno sodnico izvoli Nežo Kogovšek Šalamon. Za viceguvernerja Banke Slovenije je komisija predlagala Primoža Dolenca. Kandidatki, ki je trenutno zaposlena pri Zagovorniku načela enakosti in je znana po svojem delu na področju varstva človekovih pravic, se v parlamentu obeta potrditev, saj jo koalicijske stranke podpirajo. V času vlade Marjana Šarca so leta 2018 o Dolencu v državnem zboru že glasovali za mesto guvernerja, vendar ni dobil zadostne podpore. Neznano pa je, ali bo postal sodnik na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Predsednik Borut Pahor je namreč za to funkcijo predlagal dva kandidata. Po posvetovanju z vodji poslanskih skupin ni mogel ugotoviti jasne in izrazite podpore nobenemu od njiju. Za položaj se potegujeta Marko Ilešič in Jure Vidmar.

Sindikat zdravnikov Fides je z vlado dosegel dogovor, po katerem bo do 1. aprila oblikovan ločen plačni steber za zdravstvo. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin je ob tem zmagoslavno sporočil, da gre za pomemben miselni preboj, za zgodovinski dosežek, citiramo: »To je prvi premik k razgradnji enotnega plačnega sistema. Do zdaj se ni zgodilo, da bi katerakoli vlada v to privolila.«

Po trditvah policije je skupina prosilcev za azil v Centru za tujce v Postojni prenehala z gladovno stavko. Skupina enajstih, ki so gladovno stavkali pet dni, je bila v Centru za tujce zaprta skoraj mesec dni. Po navedbah Centra za tujce so bili prosilci za azil zaprti povsem v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti, ker so zapustili azilni dom, v katerem bi morali počakati na podajo prošnje za mednarodno zaščito. Do konca redakcije še nismo dobili potrditve, da je do konca gladovne stavke resnično prišlo. 

Vir fotografije: YouTube kanal Daily Star

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.