Brazilski predsednik Michel Temer je podpisal dekret, po katerem bo Brazilija na mejo z Venezuelo poslala vojsko. Razlog za takšen ukrep so povečane migracije v obmejno zvezno državo Roraima, kjer je v zadnjem mesecu prišlo do več nasilnih konfliktov med lokalnim prebivalstvom in migranti. Sredi meseca je prišlo do večjega pogroma lokalcev nad Venezuelci v obmejnem mestu Pacaraima, pred nasiljem pa je preko meje nazaj zbežalo dobrih tisoč ljudi. Povod je bil pretep brazilskega trgovca, krivda in gnev pa sta se zlila na migrante v mestu. Po ocenah brazilskih oblasti naj bi v državo dnevno prihajalo do 600 venezuelskih migrantov, večina pa nato svojo pot nadaljuje v Peru ali Čile.

Zaradi migracij, ki so rezultat visoke inflacije venezuelskega bolivarja in propadlega gospodarstva, so na udaru tudi druge bližnje države. V Kolumbijo naj bi tako pobegnilo milijon ljudi, več kot 400 tisoč pa v Peru, kjer so v dveh zveznih državah že razglasili izredno stanje zaradi neurejenih zdravstvenih in sanitarnih razmer. Zaradi povečanega števila migracij sta Peru in Ekvador že uvedla zahtevo za potne liste pri venezuelskih državljanih ob vstopu v državo. Zaradi krize v Venezueli naj bi se v Ekvadorju naslednji teden srečali tudi zunanji ministri Peruja, Kolumbije, Ekvadorja in Brazilije.

Grške oblasti povečujejo represijo nad solidarnostno pomočjo migrantom. Policija je zaradi suma pomoči nelegalnega vstopa v državo aretirala tri aktiviste nevladne organizacije Emergency Response Centre International ali krajše ERCI. Policija jim namreč očita, da so bili z migranti v stiku na socialnih omrežjih in nelegalno prisluškovali radijski komunikaciji grške obalne straže in Frontexa, čeprav ni znano, ali je bila ta komunikacija sploh kodirana ali prosto dosegljiva. Organizacija sicer deluje od leta 2015 na znanem grškem otoku Lesbos, kjer deluje begunsko koncentracijsko taborišče Moria. Tam pa vodijo akcije reševanja na morju, izobraževalne programe v begunskih centrih in nudijo zdravstveno oskrbo. Grška policija je člane nevladne organizacije označila za organizirano kriminalno mrežo, skupno pa se je v preiskavi znašlo šest grških državljanov in 24 tujcev.

Grški otoki sicer predstavljajo eno od glavnih migracijskih poti prek Turčije v Grčijo, ki je v namen zaustavitve migracij ob podpori Evropske unije na teh otokih ustanovila več taborišč, kjer so prenatrpanost, nasilje, samomori in pomanjkanje hrane, sanitarij in zdravstvene oskrbe nekaj običajnega. Skupno naj bi bilo tako po grških otokih zaprtih 18 tisoč migrantov, največje od taborišč pa je ravno na Lesbosu, kjer delujejo tudi člani prej omenjene nevladne organizacije. Taborišče Moria je bilo narejeno leta 2015 ob vrhuncu migracij in naj bi bilo primerno za bivanje nekaj več kot 2000 ljudi. Danes je tam nastanjenih več kot 8000 ljudi, številni pa živijo v nevzdržnih razmerah že leto in več. Protesti, ki spontano vznikajo zaradi razmer v taborišču ali nasprotovanj deportacij, pa so po pravilu utišani s policijskim nasiljem in solzivcem. Četudi naj bi bila funkcija zaprtih centrov obravnava postopkov za azil, se ti v veliki večini končajo z deportacijami v Turčijo.

Ob polnoči je v veljavo stopila prekinitev ognja na ukrajinski frontni liniji, razlog pa naj bil bližajoči se začetek šolskega leta. Začasna umiritev spopadov, ki je bila izpogajana pretekli teden v Minsku pod pokroviteljstvom OVSE-ja, pa naj bi bila že v prvem dnevu kršena vsaj sedemdesetkrat. Letošnje poletje na ukrajinski fronti je sicer najmirnejše od vznika oboroženih spopadov pred štirimi leti. V avgustu tako ni bilo zabeleženih civilnih žrtev, vendar pa so iz ukrajinskega vojaškega štaba prejšnji teden prišla poročila o štirih ubitih ukrajinskih vojakih. Med obema stranema je bil februarja podpisan drugi mirovni sporazum v Minsku, ki je oblikoval trinajst točk za končanje spopadov. Ob sporadičnih spopadih dokončna umiritev razmer še ni na vidiku. Trajna prekinitev ognja, omogočanje monitoringa na celotnem območju in predvsem umaknitev težkega orožja iz frontne črte, kar predstavlja prve tri točke mirovnega sporazuma, po treh letih od podpisa sporazuma namreč še niso blizu uresničitve.

Prekinitev ognja je začela veljati tudi libijski prestolnici Tripoli, potem ko so spopadi rivalskih milic v mestu v ponedeljek zahtevali pet žrtev, trideset ljudi pa je bilo ranjenih. Oblast v državi deklarativno pripada tako imenovani Vladi narodne enotnosti, ki jo podpirajo tudi Združeni narodi, vendar znotraj vlade obstajajo različne struje, ki se borijo za nadzor v libijski prestolnici. Spopadli sta se koalicija paramilic, ki deluje s podporo notranjega ministrstva, in Sedma brigada iz mesta Tarhuna, ki črpa denar z ministrstva za obrambo. Vzrok spopadov naj bi bil predvsem boj za nadzor nad ozemljem in strateškimi točkami, kot so Centralna banka, pristanišča in letališča ter druge institucije. Vlada narodne enotnosti ima sicer delni nadzor nad severozahodnim delom države, medtem pa vzhodni del ostaja pod nadzorom vlade v Tobruku, ki jo podpira Libijska narodna vojska pod vodstvom Kalife Haftarja. Slednji podporo v obliki orožja in opreme uživa iz Združenih arabskih emiratov, Saudove Arabije in Egipta. V Libiji so sicer za konec letošnjega leta napovedane predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo potekale na celotnem območju države.

Predsedniki strank Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Stranka Alenke Bratušek in Demokratična stranka upokojencev Slovenije so podpisali koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi pod vodstvom Marjana Šarca za mandat naslednjih štirih let. Poleg koalicijskega sporazuma so predsedniki podpisali še partnerski sporazum, ki ga je pred tem parafirala Levica, ki bo z manjšinsko vlado projektno sodelovala. Ministrske kandidate, ki so bili včeraj dokončno znani, sedaj čaka zaslišanje pred matičnimi državnozborskimi odbori in nato še parlamentarno glasovanje.