Srbska blOFFkada

Aktualno-politična novica
22. 9. 2021 - 15.00
 / OFF

Na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov je kitajski predsednik Ši Džinping naznanil, da Kitajska ne bo več financirala energetskih projektov v tujini, pri katerih se uporablja premog. Kitajska je z napovedjo sledila Južni Koreji in Japonski, z namenom, da se uresničijo zaveze pariškega podnebnega dogovora, ki predvideva globalno zmanjšanje emisij ogljika. Od tega, s kolikšno hitrostjo namerava Kitajska izpolniti to obljubo, je odvisno, koliko od 47 termoelektrarn v 20 državah, ki jih trenutno podpira kitajski kapital, bo prenehalo z delovanjem. V nagovoru je Ši Džinping dodal, da bo Kitajska države v razvoju podpirala pri razvijanju zelene energije, vendar se k takšnim obljubam sama ni zavezala, saj v državi še naprej gradijo nove termoelektrarne. Kar tri četrtine novih elektrarn na premog je bilo lani postavljenih na Kitajskem.  

Vojaški državni udar v Mjanmaru, aretacije političnih voditeljev in protestnikov
 / 5. 2. 2021
Več tisoč prebivalcev je bilo primoranih zapustiti mjanmarski kraj Thantlang ob indijski meji, kjer so več dni potekali boji med vladajočo vojsko in nekaj sto lokalnimi uporniki. Uporniški napadi so postali bolj pogosti, potem ko so v začetku meseca zakonodajalci, ki jih je z njihovega mesta izrinila hunta, pozvali k ljudski obrambni vojni. V Mjanmaru so se po vojaškem udaru v začetku leta skupaj s splošnim nasprotovanjem vojaški vladi močno zaostrili tudi etnični konflikti, kar je povzročilo beg beguncev iz več regij, v katerih potekajo občasni oboroženi spopadi. 

V Namibiji je okoli tristo ljudi vdrlo v parlament v protestu proti napovedanemu, milijardo evrov vrednemu dogovoru z Nemčijo, ki je maja prvič priznala genocid nad pripadniki  namibijskih ljudstev Herero in Nama. Nemčija je namibijskem oblastem ponudila milijardo evrov v znak opravičila za množične pokole v začetku 20. stoletja, ko je v afriški državi vladala kot kolonizator. Denar naj bi bil namenjen za spravo, obnovo in razvojne projekte, namenjene prizadetim ljudstvom, ki z dogovorom niso zadovoljni. Vladajoči stranki SWAPO  očitajo, da niso bili del pogajanj in da je končna vsota premajhna. S predstavniki opozicijskih strank so parlamentu izročili peticijo, v kateri so zahtevali, da se pogajanja začnejo znova in da se od Nemčije ne sprejme nič manj od reparacij, ki bodo izplačane neposredno prizadetim skupnostim. Trenutno namreč Nemčija izrecno poudarja, da aktualni dogovor v pravnem smislu ne sme biti razumljen kot reparacije.

Pogovori Libijcev pod pokroviteljstvom Združenih narodov o vzpostavitvi tranzicijske vlade
 / 24. 11. 2020
Libijski poslanci so v spodnjem domu parlamenta izglasovali nezaupnico začasni vladi, ki je bila potrjena v začetku leta in bi morala državo voditi do novih predsedniških volitev v decembru. Proti vladi je glasovalo 89 od 113 prisotnih poslancev, vendar je zgornji dom parlamenta rezultate takoj zavrnil. Parlamentarna pravila naj bi namreč velevala, da se mora glasovanja o nezaupnici udeležiti najmanj 120 poslancev. Razkol med dvema deloma parlamenta je odraz nestabilnosti države, ki se je leta 2014 razdelila na dva dela; v glavnem mestu Tripoli je bila do marca letos stacionirana mednarodno priznana vlada, na vzhodu države pa administracija, ki jo je podpiral spodnji dom parlamenta. 

Litvansko obrambno ministrstvo je v nadaljevanju sage med Litvo in Kitajsko narod opozorilo pred kitajskimi telefoni znamke Xiaomi. Ljudi panično poziva, naj se telefonov znebijo, “kakor hitro je mogoče”, in naj ne kupujejo novih, saj so odkrili, da imajo nekateri telefoni dotične znamke vgrajeno možnost cenzure določenih fraz, a da ta funkcija na telefonih ni vključena. Na fantomski prepovedani listi naj bi bile fraze, kot so “osvoboditi Tibet”, “dolgo živela tajvanska neodvisnost” in “demokratično gibanje”; skupno 499 tovrstnih besednih zvez. Litvanski kibernetski center je opozoril še, da telefoni Xiaomi šifrirane informacije uporabnikov pošiljajo na serverje v Singapurju. Odnosi med Kitajsko in Litvo so se močno poslabšali prejšnji mesec, ko je baltska država odprla diplomatsko predstavništvo v Tajvanu.

O washingtonskem sporazumu med Kosovom in Srbijo
 / 8. 9. 2020
Mejna prehoda Jarinje in Brnjak med Kosovom in Srbijo, ki so ju v znak protesta zasedli kosovski Srbi, ostajata blokirana s tovornjaki. Odnosi med državama so se ponovno zaostrili, potem ko je kosovska vlada napovedala, da bodo morali vozniki s srbskimi registrskimi tablicami ob vstopu na Kosovo te tablice pokriti oziroma jih odstraniti in zamenjati za lokalno registracijo. Poteza je povračilo za iste ukrepe srbske vlade, ki Kosova ne priznava kot samostojne države, posledično pa zato tudi ne priznava njihovih registrskih tablic. Kosovske oblasti so na mejo poslale dodatne policijske patrulje, ki bi novo pravilo začele uresničevati v praksi. V ponedeljek je kosovska policija na meji uporabila solzivec, kar vseeno ni pregnalo protestnikov. 

Državni zbor na današnjem glasovanju s 43-imi glasovi za in 44-imi proti ni podprl novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je vključevala globe za nedostojno vedenje. Predloga koalicije, ki je želela s 500 do 1000 evri kaznovati nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter do najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih, niso podprle opozicijske stranke, neopredeljeni poslanci in dva poslanca iz DeSUS-a. Predstavnik italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je bil vzdržan. 

Vlada je iz predloga obsežnega zakona o debirokratizaciji, ki ga je v drugačni različici sama sprejela že marca, umaknila določbo o uvedbi socialne kapice za plače nad šest tisoč evrov bruto, ker zanjo ni dovolj podpore. Gospodarstveniki, zdaj razočarani, so si sicer želeli razbremenitev plačila prispevkov že pri nižji plači, in sicer pri 4600 evrov bruto, kar bi po njihovem pripeljalo do izboljšanja poslovnega okolja in omejitve bega visoko izobraženih. Iz vladnega predloga je med drugim izključena tudi razveljavitev zakona o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, saj bi bila v nasprotnem primeru za sprejetje celotnega zakona potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness