V Nemčiji so aretirali Markusa Brauna, nekdanjega direktorja podjetja Wirecard, ki se ukvarja z vzpostavljanjem infrastrukture za elektronska plačila. Braun je bil pridržan zaradi sumov o manipulaciji cen delnice podjetja in nepravilnosti v finančnem poročilu, ki jih je prejšnji teden razkrila zunanja revizija. Finančno poročilo je trdilo, da ima podjetje dve milijardi evrov sredstev položenih na računih v filipinskih bankah, filipinska centralna banka pa je zanikala, da bi denar kadarkoli vstopil v finančni sistem države. Wirecard je bil vpleten tudi v škandale zaradi posluževanja nezakonite prakse ribarjenja ali phishinga novinarjev, ki so podjetje raziskovali zaradi sumov o že omenjenih nepravilnostih.

Nemško notranje ministrstvo je prepovedalo delovanje neonacistične skupine Nordadler ali Severni orli. Policija je nad skupino izvedla štiri racije. Ta je sicer delovala predvsem na spletu, po navedbah zveznega tožilstva pa naj bi skušala pridobiti orožje, strelivo in eksplozivna sredstva.

Policija v Tuniziji je proti protestnikom uporabila solzivec, kemično orožje, ki je z ženevsko konvencijo prepovedano za uporabo v vojskovanju. Demonstranti v mestu Tataouin zahtevajo implementacijo zakona iz leta 2017, ki naj bi ustvaril delovna mesta v naftni industriji in pri infrastrukturnih projektih, prav tako pa zahtevajo izpust Tareka Hadada, ki ga je policija aretirala med vikendom. Arabska pomlad je v Tuniziji odnesla dotedanjega predsednika Zina el-Abidina Ben Alija, nakar je država vzpostavila parlamentarni sistem, še vedno pa se spopada z visoko inflacijo in brezposelnostjo.

Tisoče Palestincev je v mestu Jeriho na Zahodnem bregu protestiralo proti načrtu Izraela o priključitvi ozemelj na Zahodnem bregu in v dolini reke Jordan. Demonstracij so se udeležili tudi nekateri tuji diplomati iz EU, Rusije, Kitajske in Japonske, med drugim pa tudi odposlanec Združenih narodov za Bližnji vzhod. Čeprav načrt predvideva vzpostavitev Palestine kot države, se Palestinci seveda ne strinjajo s predvidenim ozemljem, ki bi ga država zajemala. Temu pritrjujejo tudi v Združenih narodih, saj je priključitev ozemelj Izraelu v nasprotju z mednarodnim pravom. Izrael se ob napovedi priključitev sklicuje na mirovni načrt, ki ga je januarja predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Ta sicer predvideva tudi vzpostavitev Palestine kot države, a seveda to Izraela ne zanima, načrt pa so Palestinci tako ali tako zavrnili.

Trump je pod pretvezo boja proti epidemiji izdal odlok, ki lastnikom vizumov tipa H1-B, H2-B in L prepoveduje vstop v državo. Vizum H1-B izdajajo predvsem visoko usposobljenim delavcem, ki jih najemajo razna tehnološka podjetja, kot so Facebook, Amazon in Google, pri tipu H2-B gre za sezonske delavce z izjemo delavcev v kmetijstvu, vizum L pa je namenjen menedžerjem. Ukrep naj bi tako sprostil dobrih 500 tisoč delovnih mest za Američane, a v podjetjih opozarjajo, da bi lahko upočasnil okrevanje gospodarstva po krizi zaradi bolezni COVID-19. 

Severna Koreja je pričela z montažo zvočnikov na rob demilitariziranega območja na meji z Južno Korejo. Napetosti med državama so narasle v zadnjih tednih, potem ko je Severna Koreja razstrelila zgradbo urada za zveze med Korejama na svoji strani meje, kot razlog pa navedla, da je Južna Koreja prek njene meje vnašala južnjaško propagando. Obveščevalna služba Radia Študent je pridobila posnetek, ki je nastal ob testiranju zvočnikov:

Posnetek

Erjavčeva prikazen straši po deželi. Vlada je objavila predlog o Zakonu za zagotavljanje sredstev za investicije v Slovenski vojski, ki predvideva dodatnih 780 milijonov evrov za nabavo vojaške opreme in nadgradnjo infrastrukture. Na nakupovalnem spisku se je tako znašlo transportno letalo, o katerem obrambni minister Matej Tonin sanjari že nekaj mesecev. Obveščevalna služba Radia Študent pa poroča, da si je vrhovni voditelj demokratske ljudske republike Slovenije zagotovil dobrih 400 milijonov evrov za potešitev lastnega apetita. Če smo se pred nekaj časa zgražali nad nekaj deset milijoni evrov, ki so izginili pri dobavi mask in zaščitne opreme, bomo sedaj morebiti doživeli nadaljevanje afere Patria. Omenjeni znesek je namreč predviden za štiri krat štiri in osem krat osem vozila, ki so tako ljuba Janezu Janši. Vlada naj bi predlog tako potrdila v sredo in ga nato poslala v državni zbor na glasovanje. 

Ustavno sodišče je razveljavilo tri člene Zakona o lokalnih volitvah, ki urejajo postopek ob morebitni pritožbi kandidata na odločitev volilne komisije o razveljavitvi volitev. Ustavno sodišče je o tem razpravljalo zaradi ustavne pritožbe nekdanje županje Šmarjeških Toplic Bernardke Krnc. Ta je z dvema glasovoma razlike izgubila proti Marjanu Hribarju na volitvah pred dvema letoma, ko sta kandidata zbrala enako število glasov. Po Hribarjevi pritožbi je volilna komisija v njegov prid najprej priznala volilni listek, na katerega se je volivka podpisala pod Hribarjevo ime, namesto da bi ga obkrožila. Hribar je nato zahteval ponovitev volitev v kraju Bela Cerkev, kjer naj bi se dogajale nepravilnosti. Volilna komisija mu je pritegnila, a je nato Hribar sam izpodbijal sklep na upravnem sodišču, ki je odločilo, da se volitve ne ponovijo.

Mariborski mestni svetniki so odvzeli naziv častnega meščana Ottokarju Kernstocku, avtorju nacistične pesmi “Hakenkreuzlied” ali po naše “Pesem kljukastega križa”. Kernstocku je leta 1908 naziv podelil takratni župan Maribora Ivan Schmiderer, kar je utonilo v pozabo, dokler ni na to opozoril časnik Dnevnik leta 2012. Več pove Dnevnikov novinar Tomaž Klipšteter:

Izjava

Odločitvi so nekateri svetniki sicer nasprotovali, češ da gre za revizijo zgodovine, a o Kernstockovi navezi z nacisti priča tudi dejstvo, da so Nemci po okupaciji Maribora zaprli klasično gimnazijo in odprli novo, ki je nosila Kernstockovo ime.