Albanski premier Edi Rama je na družbenem omrežju Facebook zapisal, da bo albanska vlada za eno leto onemogočila dostop do družbenega omrežja TikTok. Rama trdi, da je odločitev le eden od načinov zagotavljanja varnosti otrok v šolah po vsej državi. Novembra je namreč prišlo do medvrstniškega nasilja, pri čemer je eden od učencev sovrstnika v prostorih šole do smrti zabodel. Povod za napad je bil spor oziroma nasilje, ki je potekalo že na socialnih omrežjih. V opoziciji prepovedi TikToka nasprotujejo. Poslanec Ina Zhupa iz opozicijske Demokratične stranke je ob tem dejal, da je odločitev o prepovedi le ena izmed predvolilnih zvijač, ki se jih vladajoča Socialistična stranka poslužuje, da bi pred volitvami prihodnje leto pridobila čim širšo podporo.

Avtomobilski družbi Nissan in Honda sta podpisali osnovni sporazum, s katerim omogočata začetek pogovora o združitvi. Novo združeno podjetje bi s tem postalo tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Z osmimi milijoni proizvedenih avtomobilov letno bo nova družba zaostajala le za družbama Toyota in Volkswagen Group. Družba Mitsubishi Motors, katere tretjino ima v lasti Nissan, je sporočila, da se tudi sama odloča o pridružitvi novemu avtomobilskemu konglomeratu, vendar bo z odločitvijo počakala do začetka naslednjega leta.

Oblasti Demokratične republike Kongo so na francosko in belgijsko sodišče vložile kazensko ovadbo zoper hčerinske družbe tehnološkega giganta Apple v dotičnih dveh državah zaradi uporabe tako imenovanih krvavih materialov. Mednje uvrščamo zlasti tantal, kositer, volfram in zlato, vse štiri surovine pa je moč najti v Demokratični republiki Kongo. Kongovska vlada Apple obtožuje, da se je z uporabo krvavih materialov v svojih dobavnih verigah firma posluževala zavajajočih komercialnih praks. Poleg tega podjetje obtožujejo vpletenosti v vojne zločine, pranja denarja, ponarejanja in goljufije. Oblasti Demokratične republike Kongo trdijo, da je Apple sokriv, saj s kupovanjem krvavih materialov omogoča zločine vojaških hunt. Podjetje obtožbe zanika, vendar so sporočili, da v prihodnje ne bodo več kupovali mineralov iz te regije.

Čadske oblasti so francoski vladi sporočile, da zahtevajo popoln umik vsega osebja iz vojaške baze v N’Djameni. Francijo je odločitev presenetila, saj so se v predhodnih pogajanjih dogovorili, da bo umik vojaških enot potekal postopoma do marca naslednjega leta. Poteza je zadala skoraj smrtni udarec imperialističnim težnjam Francije, saj je tako ostala brez vojaške baze v območju Sahela. Do prvotnega spora med čadskimi in francoskimi oblastmi je prišlo, ko je v oktobrskem napadu milice Boko Haram na vojaško bazo v regiji Lake Chad umrlo 40 čadskih vojakov. Čad je Francijo obtožil, da ni delila informacij, ki jih je zbirala o napadu, ter da ob napadu ni pomagala čadskim vojakom.

Stavkajoči delavci franšize Starbucks so stavko razširili še na mesta New York, Filadelfija in St. Louis. Sindikat Združeni delavci, ki predstavlja bariste, od poslovodstva zahteva, da nemudoma zviša minimalno urno postavko za 64 odstotkov ter za 77 odstotkov zviša urno postavko, ki jo predvideva triletna pogodba. Pogajanja med sindikatom in vodstvom podjetja potekajo že od aprila, vendar do sedaj niso sprejeli nobenih večjih sprememb. Delavci franšize Starbucks, ki upravlja 11 tisoč kavarn samo v Združenih državah in zaposluje več kot 200 tisoč delavcev, so s petkovo stavko naprej zaprli kavarne v mestih Los Angeles, Chicago in Seattle. Kmalu zatem so se jim pridružili še delavci v Columbusu, Ohiu, Denverju in Pittsburghu.

V Nigeriji je v dveh stampedih na ločenih dobrodelnih dogodkih umrlo vsaj 32 ljudi. Na prvem dogodku v jugovzhodni zvezni državi Anambra je do stampedov prišlo, potem ko so organizatorji začeli deliti donacije, ki so vključevale riž, rastlinsko olje in denar. Na drugem v prestolnici Abuja je prišlo do stampeda na dobrodelnem dogodku, na katerem so razdeljevali zastonj hrano. Ne gre sicer za izolirana dogodka, pred nekaj dnevi je na šolskem sejmu v stampedu umrlo kar 35 otrok. Povod za stampede je naraščajoča lakota prebivalstva zaradi vse višjih cen hrane in goriva v državi. Mnogi Nigerijci se tako zanašajo na brezplačno razdeljevanje obrokov in drugih dobrin, pri čemer zaradi splošnega pomanjkanja pride do stampeda.

Vodstvo avtomobilskega proizvajalca Volkswagen in sindikalni predstavniki IG Metall so v petem krogu pogajanj dosegli dogovor, da podjetje ne bo zapiralo tovarn v Nemčiji, bo pa do leta 2030 zmanjšalo število zaposlenih za 35.000. Trenutno Volkswagen zaposluje okoli 130.000 ljudi. Poleg poslovnega prestrukturiranja in zmanjšanja števila zaposlenih so se morali stavkajoči delavci odpovedati tudi nekaterim drugim ugodnostim. Tako se jim v letih 2025 in 2026 ne povišala plača za zahtevanih pet odstotkov in ne bodo dobili regresa. Vodstvo Volkswagna trdi, da bodo s tovrstnimi ukrepi privarčevali milijardo in pol evrov.

Voditelji nove islandske vladne koalicije so sporočili, da so za premierko imenovali Kristrun Frostadottir. Zadnjih sedem let je državo vodila trinstarkarska koalicija, ki so jo sestavljali Stranka neodvisnosti, Napredna stranka in Levo-zeleno gibanje. Nova premierka, ki je bila do sedaj članica Levo-zelenega gibanja, je prestopila v Socialdemokratsko zavezništvo, ki je z dobro petino glasov novembra slavilo na splošnih volitvah. Skupaj z Liberalno reformno stranko in Ljudsko stranko jim je uspelo oblikovati koalicijo, s katero imajo v parlamentu 36 od 63 poslancev. Vodja liberalne stranke Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir bo postala zunanja ministrica, vodja Ljudske stranke Inga Saeland pa bo vodila resor socialnih zadev in stanovanjske problematike. Zaradi nesoglasij je koalicija oktrobra razpadla in razpisala predčasne volitve. Z imenovanjem nove vladne sestave je Islandija dobila najmlajšo premierko v zgodovini države ter prvo vlado, v kateri je več žensk kot moških.

Vodja filipinske vojske, generalpodpolkovnik Roy Galido, je naznanil, da bo filipinska vojska kupila ameriški raketni sistem typhon. Raketni sistem srednjega dosega so sicer Združene države že namestile na filipinsko ozemlje za izvajanje skupnih vojaških vaj. Tiskovna predstavnica kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Mao Ning je potezo filipinske vlade označila kot provokativno in nevarno.  

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, ni mogla potrditi sumov nepravilnosti delovanja ter povezovanja med zunanjo ministrico Tanjo Fajon ter Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj. Med očitane nepravilnosti sodi prirejanje razpisnih pogojev za mesto direktorja centra, da bi funkcijo lahko zasedel Dejan Prešiček, ki mu očitajo, da je zasebno povezan s Fajon, oba pa sta tudi člana stranke Socialni demokrati. Poleg tega pa je KPK preiskoval sumljivo povečanje pretoka sredstev, ki jih je center prejemal od zunanjega ministrstva, odkar je Prešiček postal direktor.

Vlada je sprejela odlok, s katerim podaljšuje nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko do 21. junija naslednjega leta. Vlada je pod pretvezo varovanja države pred terorizmom začela z nadzorom notranjih mej že 21. oktobra lani. Notranje ministrstvo s ponesrečenim ministrom Boštjanom Poklukarjem  na čelu pa se je po padcu režima Bašarja al Asada odločilo, da nadzor na meji ponovno podaljša, kar je storilo že maja letos.