Na današnjem parlamentarnem zaslišanju v Avstraliji, ki poteka zaradi priprave medijske zakonodaje, je predstavnik podjetja Google poslance posvaril, da bo v primeru sprejetja zakonodaje podjetje umaknilo svoje spletne storitve z območja Avstralije. Zakonodaja vključuje tudi novo ureditev, po kateri bi morali spletni velikani, kot sta Google in Facebook, plačati medijskim hišam za objavljanje povzetkov njihovih novic na brskalniku ali časovnici. Google bi raje videl podoben dogovor o zakonodaji, kot ga je sam sklenil s Francijo, ki omogoča individualne dogovore med spletnimi ponudniki in medijskimi ustanovami. Pregled avstralskega spletnega poslovanja je pokazal, da od vsakih 100 evrov pri spletnem oglaševanju Google pobere 53, Facebook 28 evrov. S sprejetjem nove zakonodaje bi Canberra to razmerje med deležniki poskusila bolj uravnotežiti v korist medijskih ustanov.

Nemško zvezno delovno sodišče v Erfurtu je v sodbi odločilo, da je v primeru plačnih razlik med zaposlenimi različnih spolov dolžnost delodajalca, da dokaže, da omenjena razlika ni nastala zaradi spola osebe. S tem se bo, po mnenju vodje nemške zvezne agencije za preprečevanje diskriminacije Bernarda Franke-ja, obravnava tovrstnih primerov poenostavila. Takšen pristop bi omogočil lažje odpravljanje nekaterih plačnih nesorazmerij, saj po zadnjih ocenah v Nemčiji ženske prejmejo v povprečju za 20 odstotkov nižjo plačo kot njihovi moški sodelavci.

Palestinsko ministrstvo za kmetijstvo je izjavilo, da je Izrael v četrtek na meji z Gazo nenapovedano odprl jezove, ki shranjujejo deževnico. Ta poteza je uničila okoli 100 hektarjev obdelovalnih površin. Škoda je še toliko večja, ker je bil pridelek že skoraj pripravljen na žetev. Palestinski kmetje poročajo tudi o vnovičnem izraelskem škropljenju njihovih poljščin s pesticidi, kar rastline uniči. Vse to bi lahko privedlo do težav z oskrbo prebivalcev na območju, ki že tako večino svojih življenjskih potrebščin uvaža. Sistematično uničevanje pogojev življenja Palestincev je tako še ena izmed stalnih kršitev mednarodnega prava s strani Izraela.

Indijski kmetje so zavrnili novo pobudo vlade, ki želi končati od avgusta trajajoče proteste zaradi uveljavitve sporne zakonodaje. Predlog je predvidel 18-mesečno zaustavitev uveljavljanja zakonov, ki omogočajo sprostitev regulacije kmetijskih trgov, onemogočajo zadrževanje velikih zalog hrane v skladiščih in dodeljujejo vse pristojnosti za reševanje ekonomskih sporov sodiščem v prestolnicah posameznih zveznih držav. Drugi del vladnega predloga je predvideval vzpostavitev komisije, ki bi preučila pritožbe protestnikov. Fronta združenih kmetovalcev, ki zastopa protestnike, je v izjavi za javnost poudarila, da je zanje edina sprejemljiva možnost popolna razveljavitev zakonov. 

Ameriški predsednik Joe Biden si prizadeva za petletno podaljšanje pogodbe o nadzoru nad strateškimi jedrskimi raketami Novi START, ki jo je ZDA sklenila z Rusijo in bo potekla v začetku februarja. Pogodba je bila podpisana leta 2010 med takratnima predsednikoma Barackom Obamo in Dmitrijem Medvedjevim. Njeno določilo pravi, da imata lahko obe državi na raketah ali bombah nameščenih oziroma pripravljenih največ 1550 jedrskih bojnih glav. Poleg zmanjšanja števila uporabljenih jedrskih bojnih konic se bo omejila tudi uporaba njihovih strateških nosilcev. To so zemeljske in podmorniške balistične rakete. 

Začela je veljati tudi mednarodna pogodba o prepovedi jedrskega orožja. Pogodba prepoveduje uporabo, razvoj, proizvodnjo, preizkušanje, nameščanje in hrambo jedrskega orožja ter kakršnekoli grožnje z njim. Generalna skupščina Združenih narodov je pogodbo odobrila julija 2017 s podporo 122 držav, med njimi ni bilo jedrskih držav in članic zveze NATO, tudi Slovenije. Podpisniki pogodbe pravijo, da uporaba jedrskega orožja zaradi njegovih posledic ni v skladu z mednarodnim pravom. Nasprotniki pa se bojijo, da bi lahko oslabila že obstoječe mehanizme za razorožitev.

Upravni odbor Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex je sporočil, da po notranji preiskavi ni našel dokazov o prikrivanju prisilnih vračanj iz Grčije v Turčijo. Kot so z mnogimi dokazi poročali številni mediji in nevladne organizacije, so pripadniki Frontexa sodelovali pri nasilnih vračanjih migrantov in prikrivanju le-teh iz voda Evropske unije v Turčijo. Tako naj bi Frontexovi čolni s pomorskimi manevri prisilili ladje z migranti k vrnitvi na turško obalo, letalo Frontexa pa je preletelo begunce na morju in jim odreklo pomoč. Frontex preiskuje tudi Evropski urad za boj proti goljufijam Olaf zaradi obtožb prikrivanja sodelovanja pri pushbackih.

Rimsko sodišče je razsodilo, da je vračanje prosilcev za azil v Slovenijo nezakonito. Sodišče je odločalo v primeru Pakistanca Mahmuda, ki je zaradi diskriminacije na podlagi istospolne usmerjenosti prebegnil v Italijo, kjer je skušal zaprositi za mednarodno zaščito. Po prijetju so mu policisti vzeli telefon in dokumente, ga odpeljali na italijansko-slovensko mejo in napodili v Slovenijo. Slovenska policija ga je nato po ustaljeni praksi aretirala, napodila na Hrvaško, na koncu pa je Mahmud pristal v begunskem taborišču Lipa v Bosni. Sodišče je policiji naložilo, da mora Pakistancu omogočiti vrnitev v Italijo, kjer bo lahko zaprosil za azil. Poleg tega je sodišče v prvi tovrstni odločbi ugotovilo, da so izgoni protizakoniti in v nasprotju tako z ustavo kot tudi Listino Evropske unije o človekovih pravicah in dvostranskim sporazumom s Slovenijo.

Župan Ljubljane Zoran Janković je na družbenem omrežju Facebook objavil svoj odziv na dogajanje v in pred Rogom v torek. Spomnimo, da so v torek zjutraj uslužbenci treh varnostnih služb iz Roga nasilno izvlekli stanovalce in jim s pomočjo policije preprečevali ponoven vstop. Janković vztraja pri občinskih alternativnih dejstvih, češ da je bil Rog prazen in še: 

izjava

V odziv na dogajanje se je Svetlana Makarovič odpovedala nazivu častne meščanke Ljubljane, rogovci pa so napovedali protest na Prešernovem trgu danes ob 18.00.

ODPOVED: OFF sta pripravila vajenka Mojca in vajenec Dominik.