Študentski dOFFgovi

Aktualno-politična novica
26. 8. 2022 - 15.09
 / OFF

Kolumbija dve leti po podpisanem mirovnem sporazum s FARC
 / 29. 5. 2019
Kolumbijski obrambni minister Iván Velásquez je ukazal takojšnjo ustavitev bombardiranja oboroženih upornikov v ruralnih predelih države. Velásquez poudarja, da so bombardiranja skupine FARC povzročila smrt številnih civilistov in prisilno novačenih otrok. Novoizvoljeni kolumbijski premier in nekdanji borec v zdaj neobstoječi uporniški skupini Gibanje 19. april, Gustavo Petro, je po izvolitvi izrazil željo po nadaljnih mirovnih pogajanjih z uporniškimi skupinami. Konflikt v Kolumbiji, ki se odvija že več kot šestdeset let, je povzročil že skoraj pol milijona smrti.

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je podpisal odredbo, ki omogoča odpis do 10 tisoč evrov študentskih dolgov ameriškim diplomantom z letnimi dohodki pod 125 tisoč evrov. Odredba vključuje tudi odpis do 20 tisoč evrov študentskih dolgov diplomantom, ki prejemajo državno štipendijo Pell za izredne akademske dosežke. Študijski stroški ameriških univerz lahko za študente znašajo med 10 tisoč in 70 tisoč evrov na leto. Po ocenah Bidnove vlade ima povprečen Američan po končanem univerzitetnem izobraževanju 25 tisoč evrov dolgov, ki jih odplačuje več let ali celo več desetletij. Za izvršitev odredbe za odpis študentskih dolgov bo ameriška vlada namenila okoli 300 milijard evrov. Kakršnemu koli odpisu dolgov strogo nasprotujejo pripadniki republikanske stranke in nekaj demokratov, ki trdijo, da je odpis dolgov nepravičen do tistih, ki so pred letom 2021 študijske dolgove že odplačali. Nova odredba študentom, ki so dolg odplačali lani, sicer omogoča, da del denarja zahtevajo nazaj. Odpis dolgov odpira vrata za boljši rezultat demokratov na novembrskih volitvah v kongres.

Angolska volilna komisija je objavila vmesne rezultate parlamentarnih volitev, na katerih je vladajoča stranka MPLA dosega zanje rekordno nizek rezultat z 51 odstotki glasov. Glavna opozicijska stranka UNITA je na letošnjih volitvah dosega rezultat 44 odstotkov glasov, kar je do sedaj najboljši rezultat za katerokoli opozicijsko stranko. UNITA je poseben uspeh dosegla v glavnem mestu Luandi, kjer je prejela kar 62 odstotkov glasov. 

Etiopija na robu državljanske vojne oziroma v njej
 / 21. 11. 2020
Ponovno so izbruhnili spopadi med etiopsko vlado in tigrajsko uporniško skupino TPLF na severu Etiopije oziroma na jugu Tigraja. Strani druga drugo obtožujeta kršitev premirja, ki so ga vzpostavili konec marca, po skoraj dve leti trajajočem oboroženem konfliktu. TPLF, ki si po svojih besedah prizadeva za svobodni Tigraj, je obtožila etiopsko vlado, da je v sredo proti teritorijem, ki jih nadzirajo uporniške sile, sprožila ofenzivo. Etiopska vlada pa je upornike obtožila, da so prvi napadli oni. V Svetovnem programu za hrano, ki so ga ustanovili Združeni narodi, so opozorili, da polovica prebivalstva skoraj pet in pol milijonskega Tigraja trpi za hudim pomanjkanjem hrane. Konvoji pomoči v obliki hrane, ki od aprila spet prihajajo v Tigraj, imajo zaradi njihove številčnosti pogosto probleme z dostavljanjem hrane vsem, ki jo potrebujejo. Tigraj je prav tako brez delujočega telekomunikacijskega omrežja in druge infrastrukture. TPLF vidi vzpostavitev nujne infrastrukture kot pogoj za nadaljevanje mirovnih pogajanj z etiopsko vlado.

Španski parlament, v katerem ima večino socialdemokratska vlada Pedra Sáncheza, je sprejel zakon, ki strožje ureja področje spolnega nasilja. Po novem se bo kot posilstvo obravnaval vsak spolni odnos brez privolitve. Nov zakon, poimenovan Le da pomeni da, odpravlja razlike med spolno zlorabo in posilstvom. Člani konservativne Ljudske stranke in skrajno desne stranke Vox so zakonu nasprotovali in kot razlog navedli njegovo pravno nejasnost. Socialdemokratska vlada je ukrepe na področju boja proti posilstvu sicer napovedala že leta 2018, ko je prišla na oblast. V Španiji so istega leta potekali množični protesti po tem, ko je bila skupina moških, ki je posilila 18-letnico, obsojena na 9 let zapora zaradi spolne zlorabe. Ta se je tedaj v španski zakonodaji smatrala za manjši zločin kot posilstvo. Kasneje je višje sodišče pod pritiskom javnosti skupino obsodilo na 15 let zapora in njihova dejanja spoznalo za posilstvo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi ukrajinsko-ruske vojne zaukazal, da v roku enega leta vojska pridobi 137 tisoč novih vojakov. To bi pomenilo, da bi vojska naslednje leto imela skoraj 1,2 milijona aktivnih vojakov. Iz odloka ni jasno, ali bo ruska vojska svoje vrste širila z zaposlovanjem profesionalnih vojakov ali z aktivnejšim vključevanjem nabornikov. Vsi državljani Ruske federacije, stari med 18 in 27 let, so dolžni služiti eno leto naborniškega roka, čemur pa se jih veliko izogne, sklicujoč se na zdravstvene razloge in študij. Delež teh, ki se vojski ognejo, je posebej velik v večjih ruskih mestih.

Po trditvah ukrajinskega državnega podjetja za jedrsko energijo Energoatom so jedrsko elektrarno v Zaporožju odklopili z ukrajinskega električnega omrežja. Za to krivijo dejanja agresorjev, ki naj bi poškodovali električne kable, povezane z elektrarno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zato že začel svariti pred jedrsko katastrofo, a v Energoatomu trdijo, da povezavo z elektrarno že vzpostavljajo nazaj. Analizi novosti rusko-ukrajinske vojne lahko prisluhnete v Kultivatorju ob peti uri.

Ruska pravoslavna cerkev je priznala avtokefalnost Makedonske pravoslavne cerkve. Maja sta njeno avtokefalnost, torej organizacijsko in upravno neodvinsot, priznala že ekumenski patriarhat v Konstantinoplu in Srbska pravoslavna cerkev. Makedonska pravoslavna cerkev se je za upravno neodvisno razglasila že leta 1967, a brez priznanja kanoničnih pravoslavnih cerkva. S priznanjem dveh najvplivnejših pravoslavnih cerkva, torej ruske in konstantinopelske, je Makedonska pravoslavna cerkev oziroma ohridska nadškofija postala najmanjša avtokefalna cerkev v pravoslavnem svetu. 

Hrvaško novinarsko društvo poziva ministra za zdravje Vilija Beroša k odstopu. Ministru pripisujejo krivdo za slabo delovanje zdravstvenega sistema v času krize covid-19, ki je med drugim privedla do smrti priljubljenega novinarja Vladimirja Matijanića. Vdova pokojnega novinarja, Andreja Topić, je v javnem pismu opisala neodzivnost zdravstva na številne moževe klice in prošnje za hospitalizacijo. Predsednik Hrvaškega novinarskega društva Hrvoje Zovko v pozivu društva poudarja, da za smrt ne želijo okriviti odgovornih zdravnikov in drugega medicinskega osebja, temveč ministra Beroša in neučinkovit zdravstveni sistem. Dodaja tudi, da vsak dan, ko je Beroš minister, postaja Matijenićeva smrt tudi skupna odgovornost Plenkovićeve vlade. 

O Adrii Airways, preklicu letov in možnih rešitvah
 / 25. 9. 2019
Stečajni upravitelj Adrie Airways Janez Pustatičnik je vložil 78-milijonsko odškodninsko tožbo proti nekdanjim nemškim menedžerjem, poroča portal Necenzurirano. Pustatičnik od nekdanjih članov poslovodstva Adrie zahteva poplačilo škode, ki naj bi jo prizadejali upnikom družbe. Pustatičnikovi odvetniki so po pregledu poslovanja ugotovili, da so nekdanji direktorji kršili insolventno zakonodajo, saj naj bi vedeli za plačilno nesposobnost Adrie Airways. Kljub temu niso ukrepali in so se zatekali k spornim računovodskim trikom. To je leta 2019 privedlo do stečaja letalske družbe, ki sta jo nemškemu skladu 4K Invest leta 2016 prodala Slovenski državni holding in slaba banka. Za štiri ljudi, povezane z Adrio in skladom 4K invest, zaradi suma zorabe položaja in pomoči pri kaznivem dejanju zahtevajo sodno preiskavo tudi na specializiranem državnem tožilstvu. 

OFF sta spisala vajenca Jan in Peter. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness