Nemška kanclerka Angela Merkel je predstavila predvolilni program. Stranki Krščanska demokratska unija in Krščanska socialna unija, katerih kandidatka je Merkel, načrtujeta spremembo dohodninske lestvice tako, da se bo sedanji najvišji davčni razred premaknil navzgor in s tem razbremenil tiste s prihodki med 50 in 60 tisoč evrov letno. Hkrati bi uvedli še en razred le za najbogatejše, to je tiste, ki zaslužijo več kot 230 tisoč evrov letno. Skupaj bi sprememba dohodninske lestvice predstavljala znižanje davčnih prihodkov države za približno 15 milijard evrov letno. Poleg tega program po letu 2020 predvideva ukinitev davka, uvedenega po združitvi Nemčije za razvoj vzhodnega dela države. Načrtuje tudi investicije v internetno infrastrukturo v vrednosti več kot 10 milijard evrov letno in gradnjo 1,5 milijona novih stanovanj. Na socialnem področju predvideva subvencije za prvi nakup stanovanj, katerih cena je od leta 2010 zrasla za približno 40 odstotkov, in povišanje finančne podpore za družine. Za varnost naj bi skrbelo 15 tisoč novih policistov.

Na ulicah Hamburga so se pred petkovim srečanjem voditeljev dvajsetih gospodarsko najmočnejših držav začeli vrstiti protesti. Včeraj se je po ocenah policije na protestnem shodu zbralo deset tisoč ljudi. V enem izmed mestnih parkov je policija skušala pregnati tam nastanjene protestnike, ki so postavili šotore. V parku je policija sicer želela prepovedati proteste, a bodo ti po odločitvi ustavnega sodišča dovoljeni, kar pa ne velja za šotorjenje. Protesti so sicer prepovedani na območju, velikem skoraj 40 kvadratnih kilometrov, ki se razteza med letališčem in prostori, v katerih bo potekalo srečanje. Ta teden je napovedanih še več protestov, med njimi četrtkov anarhistični protest, naslovljen “Dobrodošli v peklu”, v soboto pa organizatorji na največjem shodu pričakujejo sto tisoč protestnikov.

Več kot deset tisoč protestnikov se je zbralo tudi v Londonu. Protest je bil sklican po požaru v stolpnici Grenfell pred dobrima dvema tednoma. Protestniki za požar in neuspešno reševanje ujetih v stolpnici vsaj deloma krivijo pretekle varčevalne ukrepe. Poleg nasprotovanja nadaljnjim varčevalnim ukrepom, ki so del programa vladajoče konzervativne stranke, protestniki nasprotujejo tudi koaliciji konzervativcev s severnoirsko konzervativno in unionistično stranko DUP. Slednja je namreč po nedavnih volitvah, na katerih so konzervativci izgubili večino v parlamentu, v zameno za podporo vladi dobila dobro milijardo funtov sredstev za Severno Irsko. Protestniki pri tem izpostavljajo dvoličnost vlade, ki trdi, da so varčevalni ukrepi ekonomska nujnost, hkrati pa je hitro našla sredstva, s katerimi je kupila glasove v poslanski zbornici.

Britanska vlada pa je medtem bolj zaposlena z izvrševanjem svojega brexitirskega slogana “take back control”. Ponovno suverenost bodo najprej pričeli izvajati nad ribami, saj je Združeno kraljestvo izstopilo iz Londonske konvencije o ribolovu. Konvencija trinajstim evropskim državam podpisnicam dovoljuje, da ribarijo v teritorialnih vodah drugih podpisnic, a le v pasu od 11 do 22 kilometrov od obale. Konvencija ni v pristojnosti Evropske unije, zato Združeno kraljestvo iz nje izstopa že pred zaključkom pogajanj o izstopu iz EU. Prevzem nadzora nad ribištvom je bila ena izmed programskih točk zagovornikov Brexita. Gospodarsko gledano so sicer britanski ribiči v okviru Londonske konvencije o ribolovu letno nalovili za 775 milijonov funtov rib, medtem ko so druge države iz britanskih voda potegnile le za 17 milijonov funtov rib. V veljavi pa ostaja skupna evropska ribiška politika, ki dovoljuje ribarjenje v izključni gospodarski coni drugih držav članic, ki se razteza od 22 do 370 kilometrov od obale.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa se mudi nekoliko dlje od francoskih obal in sicer v Maliju. Tam je skupaj z voditelji petih držav iz regije napovedal zagon nove vojaške misije. Pet sahelskih držav, to so Mavretanija, Mali, Burkina Faso, Niger in Čad, bo v misijo prispevalo približno pet tisoč vojakov, ki bodo prispevali k boju proti domnevnim transnacionalnim teroristom. Nova enota bo delovala ob boku francoske misije Barkhane, ki v isti regiji opravlja isto nalogo s 3500 vojaki. V Maliju deluje še misija Združenih narodov z imenom MINUSMA, ki se prav tako bori proti islamističnim upornikom na severu države. Omenjenih pet sahelskih držav sicer že deluje v okviru misije MINUSMA, nova misija pa se sooča s pomanjkanjem sredstev. Od predvidenih nekaj več kot 400 milijonov evrov je zaenkrat obljubljena le približno četrtina. Misija, ki bo osredotočena na nadzor meja med sahelskimi državami, naj bi začela delovati jeseni.

Meje pa bodo še nekaj časa ne zgolj nadzorovane, temveč zaprte za pretok ljudi in blaga tudi v Perzijskem zalivu. Štiri arabske države, ki so uvedle trgovinsko blokado in prekinile diplomatske stike s Katarjem, so slednjemu dale nadaljnja dva dneva, da pristane na pogoje za dvig blokade. Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn so rok za izpolnitev pogojev sprva postavili do včeraj zvečer. Pogoji vključujejo zaprtje televizijske hiše Al Jazeera, prekinitev diplomatskih stikov z Iranom, zaprtje turške vojaške baze v Katarju, prekinitev vseh stikov s skupinami, ki jih četverica dojema kot teroristične in izgon njihovih predstavnikov iz Katarja ter privolitev v nadzor izvajanja pogojev za naslednjih 10 let. Katar je napovedal, da pogojev ne bo sprejel, saj da so tako strogi, da so bili postavljeni z namero, da jih Katar zavrne. Zunanji ministri četverice se bodo v sredo v Kairu pogovarjali o nadaljnjih korakih, če Katar ne pristane na dane pogoje.

Indijski premier Narendra Modi je prispel na obisk v Izrael. Gre za prvi obisk indijskega premiera v tej državi, ki nakazuje na vedno tesnejše stike. Indija na mednarodni ravni tradicionalno zavzema pro-palestinska stališča, z Izraelom pa je diplomatske odnose vzpostavila šele leta 1992. Kljub tem nestrinjanjem je Izrael Indiji z vojaško tehnologijo večkrat priskočil na pomoč v vojnah s Pakistanom in Kitajsko. Indija je največji izvozni trg za izraelsko vojaško industrijo, s približno 600 milijoni dolarjev letnega izvoza orožja pa je Izrael tretji največji dobavitelj za Indijo. Poleg vse tesnejših vojaških vezi pa zbliževanje odnosov diktira tudi rast politične moči hindujskega nacionalizma, na katerega prisega tudi premier Modi. Ta v Izraelu vidi zaveznika v boju proti domnevnim grožnjam Pakistana in domače muslimanske manjšine. Modi se na poti v Izrael ne bo ustavil pri palestinskih oblasteh v Ramali.