Srbski študenti v blokadi so se zvečer zbrali pred stavbo Radiotelevizije Srbija zaradi predvajanja lažne novice, da je več fakultet odstopilo od blokade. Medijska hiša je na Dnevniku objavila, da so od blokade med drugim odstopili študenti z Akademije za poslovne in umetniške strokovne študije, Akademije za strokovne študije Politehnike in Akademije za strokovne študije Beograd. Del zaposlenih na Medicinski fakulteti v Nišu je zaradi lažnega poročanja medijev o odstopu fakultet iz blokade poskušal vstopiti v fakulteto z namero nadaljevanja izvajanja pouka. Študenti so jim vstop preprečili.

Izraelska genocidna vojska je bombardirala stanovanjsko naselje Sudžaja v mestu Gaza in pri tem ubila vsaj 35 ljudi ter jih več deset ranila. 80 ljudi je po bombardiranju pogrešanih. Vsaj tri ljudi je genocidna vojska ubila v bombardiranju Han Junisa in Al Azahre. Iz organizacije Zdravniki brez meja sporočajo, da so izraelska letala bombe odvrgla tudi v bližino njihove klinike v tako imenovani humanitarni coni v Al Mavasiju na jugu Gaze. Izraelska vojska mesto Bejt Lahija na severu enklave obstreljuje s topništvom. Medtem izraelski vojaki širijo okupacijsko cono v mestu Rafa ob meji med Gazo in Egiptom, pri čemer rušijo stanovanjske stavbe in izganjajo prebivalce. Izraelski vojaki so na ta način v Rafi do sedaj okupirali okrog dva kilometra širok pas ob meji z Egiptom. Po pogojih prekinitve ognja, ki jo je izraelska vojska pred tremi tedni enostransko preklicala, so izraelski vojaki lahko v času prve faze prekinitve ognja nadzorovali 700-metrski obmejni pas. Na Zahodnem bregu je okupatorska vojska izvedla racije v Vzhodnem Jeruzalemu, v Tulkarmu in v begunskem taborišču Balata v mestu Nablus, pri čemer je spotoma porušila več stanovanjskih zgradb. V Nablusu so okupatorski vojaki aretirali vsaj tri Palestince, med njimi enega novinarja in enega petnajstletnika, ki so ga vojaki pred tem pretepli. V vzhodnem delu Tulkarma je izraelska vojska z domov izgnala več družin.

V Zahodnem Jeruzalemu je pred rezidenco premierja Benjamina Netanjahuja zvečer protestiralo več deset aktivistov izraelske antiapartheidske organizacije Free Jerusalem. Policija je aretirala sedem protestnikov, ki so nosili transparente z napisi »Free Palestine« in »Stop pokolu«. Okrog tisoč izraelskih rezervistov je medtem podpisalo odprto pismo, v katerem od vlade zahtevajo umik vojske iz Gaze. Netanjahuja obtožujejo, da genocidni pohod v Gazi podaljšuje iz notranjepolitičnih razlogov in s tem ogroža življenja talcev in vojakov.

Ameriški predsednik Donald Trump je razglasil 90-dnevni premor za tako imenovane recipročne carine nad 10 odstotki. Za večino držav, na uvoz iz katerih je ameriška vlada uveljavila le minimalne 10-odstotne carine, te še vedno veljajo. Izjema za pavzo je Kitajska, proti kateri je Trump carine povišal na 125 odstotkov. Trump svojo odločitev za odlog uveljavitve carin pojasnjuje s tem, da je dobrega srca, in dodaja, da so ga po povišanju carin klicali voditelji več držav in mu »lezli v rit«. V odgovor na ameriške carine je Evropska unija pred tem uvedla carine na določen ameriški izvoz v skupni vrednosti 21 milijard evrov.

Novozelandski parlament je zavrnil predlog Zakona o principih sporazuma, ki bi omejil pravice staroselskih Maorov. Predlog je zavrnilo pet od šestih parlamentarnih strank s 112 glasovi proti. Predlagateljica zakona, konzervativna stranka ACT New Zealand, je tako z 12 glasovi za zakon glasovala tudi kot edina koalicijska stranka. Stranka je pobudo vložila v začetku novembra lani, čemur so sledili protesti v novozelandski prestolnici Wellington. Zavrnjeni zakon bi reinterpretiral dvojezični angleško-maorski Waitanški sporazum, tako da ta ne bi mogel več služiti kot pravna podlaga za institucije maorske samouprave in soupravljanja z naravnimi viri. Sporazum iz leta 1840 je potrdil predajo oblasti nad Novo Zelandijo britanskemu imperiju in hkrati določil pravice Maorov, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil z več zakoni vključen v pravni sistem neodvisne Nove Zelandije. V stranki ACT so zakonsko reinterpretacijo sporazuma upravičevali s trditvijo, da sporazum ustvarja dvojni pravni sistem za Maore in belce.

Estonski predsednik Alar Karis je podpisal spremembo ustave, ki stalnim prebivalcem, ki so državljani tretjih držav, prepoveduje glasovanje na lokalnih volitvah. Spremembo ustave je parlament izglasoval prejšnji mesec, zadeva pa predvsem rusko manjšino, ki šteje okrog 300 tisoč pripadnikov. Estonska ustava po neodvisnosti od Sovjetske zveze ni priznala državljanstva prebivalcem Estonije, ki niso bili estonske narodnosti. Okrog sedem odstotkov prebivalstva Estonije ima tako rusko državljanstvo, okrog osem odstotkov pa ni državljanov nobene države.

Han Donghun iz vladne Stranke ljudske moči in Li Jaemyeong, vodja opozicijske Demokratske stranke, sta napovedala kandidaturo na predčasnih predsedniških volitvah v Južni Koreji. Volitve so napovedane za 3. junij. Ustavno sodišče je pred slabim tednom dokončno potrdilo odločitev parlamenta o odstavitvi predsednika Yun Seokyeola zaradi razglasitve vojnega stanja v začetku decembra.

Državni svet je z 21 glasovi za in 13 proti izglasoval veto na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Prvopodpisani pod predlog veta, državni svetnik Marko Zidanšek, je predlog obrazložil s tem, da novela ne bo pripomogla k skrajšanju čakalnih vrst, ampak omejila delo zdravstvenih delavcev hkrati s posegom v pravico do zasebne lastnine. Novela bi uvedla omejitve za koncesionarje glede porabe prihodkov, ki presegajo odhodke.

Parlamentarna odbora za obrambo in zunanjo politiko sta na skupni seji podprla predlog Levice o široki in vključujoči javni razpravi glede načrtovanega povečanja izdatkov za vojsko. Odbor za zunanjo politiko je sklep podprl soglasno, odbor za obrambo pa s sedmimi glasovi za in enim proti. Izredno sejo je sklicala stranka Levica, ki je prvotno zahtevala razpis posvetovalnega referenduma. Pri tem predlogu je vztrajal Miha Kordiš, vendar ga predsednik odbora za obrambo Martin Premk ni uvrstil na glasovanje z obrazložitvijo, da ni bil podan v skladu s poslovnikom. Kaj pomenita »široka javna razprava« in odstop Levice od zahteve po referendumu o oboroževanju, pojasni Kordiš.

Izjava

Parlamentarni odbor za kulturo je z devetimi glasovi za in štirimi proti potrdil predlog novega zakona o medijih. Člani odbora so pred tem sprejeli okrog 50 dopolnil, ki jih je predlagala vladna koalicija. Ta med drugim natančneje opredeljujejo influenserje, določajo financiranje medijev s statusom nevladne organizacije v javnem interesu s proračunskimi sredstvi za medije in omogočajo dodeljevanje finančne podpore za digitalni prehod tudi za produkcijo v tiskanih medijih.

OFF je pripravila vajenka Ajla, mentoriral je Matej.