Prišel, videl, neuspešno izvedel puč
Poslanci južnokorejskega parlamenta so že drugič glasovali o odstavitvi predsednika Yun Seokyeola in tokrat nezaupnico predsedniku z 204 glasovi za in 85 proti tudi izglasovali. Povod za glasovanje je bila razglasitev vojnega stanja, ki ga je Yun napovedal tretjega decembra. Izredno vojno stanje je utemeljeval z grožnjami, ki jih predstavljajo komunistične sile Severne Koreje in protidržavni elementi znotraj Južne Koreje, beri: opozicija. A kaj kmalu po razglasitvi vojnega stanja je parlament le-to razveljavil. Vse od takrat v državi potekajo stavke in protesti, na katerih ljudje zahtevajo odstop predsednika.
Za razumevanje razglasitev vojnega stanja se moramo vrniti v avgust, ko je Yunova vlada predlagala slabih 460 milijard evrov vreden proračun. Konec novembra je opozicija nato dosegla zmanjšanje proračuna za dobre 2,6 milijarde evrov, pri čemer so zmanjšali izdatke, namenjene Yunovemu kabinetu. Prav tako so zmanjšali finance, namenjene vladnemu rezervnemu skladu, tožilstvu, policiji in državni revizijski agenciji. Yun je ob tem opozicijske poslance parlamenta obtožil, da zmanjšujejo proračun za zagotavljanje javne varnosti, s čimer spodkopavajo temeljne funkcije države. Še eden od povodov za trenje v državi, ki ga je predsednik izkoristil kot razlog za razglasitev vojnega stanja, je tudi odločitev opozicijske Demokratske stranke, ki ima večino v parlamentu, da odstavi generalnega državnega tožilca in vodjo odbora za revizijo in inšpekcijo. Yun je opozicijo takoj obtožil, da skuša z ustavnimi obtožbami in posebnimi preiskavami ohromiti delovanje vlade. Demokratski stranki je očital, da svojega voditelja I Jaemyeonga skuša zaščititi pred sodiščem, s čimer naj bi parlament postal zatočišče za kriminalce. Kmalu po zaostritvi spora med Yunovo Stranko ljudske moči in opozicijo je predsednik razglasil vojno stanje.
Južnokorejska ustava določa, da lahko predsednik razglasi vojno stanje, ko je to potrebno za reševanje vojaške grožnje ali ohranjanje javne varnosti in reda z napotitvijo vojaških sil. V času vojnega stanja velja prepoved stavk in drugih zborovanj, prav tako si predsednik lahko podredi vse medije. Več o odloku, ki uvaja izredne vojne razmere v Južni Koreji, opiše Sunkung Choi s Centra za vzhodnoazijske študije na univerzi v Groningenu.
Razglasitev vojnega stanja pomeni tudi prepoved vseh političnih dejavnosti, vključno z delovanjem parlamenta, lokalnih svetov, političnih strank in političnih združenj. Represivni organi so tako že ob začetku uveljavitve odloka blokirali vstop v parlament, pred poslopje pa je bilo napoteno okoli 280 vojakov. Kljub temu se je 190 poslancem uspelo prebiti do sejne dvorane in izvesti glasovanje, na katerem so prejeli potrebno število glasov za razveljavitev izrednega vojnega stanja. Yunova Stranka ljudske moči, ki ima v parlamentu 108 poslancev, je sprva napovedala, da odstavitve predsednika ne bo podprla. Yun jo je tako po prvem glasovanju odnesel brez potrjene nezaupnice. To se je sicer spremenilo po drugem glasovanju. Opozicija, ki ima večino v parlamentu, je poleg svojih predstavnikov potrebovala le osem poslancev Yunove stranke, da si je zagotovila dvotretjinsko večino v 300-članskem parlamentu, ki jo je potrebovala za izglasovanje nezaupnice. Več o glasovanjih pojasni sogovorka.
Čeprav se je Yun ob razglasitvi izrednega vojnega stanja skliceval na zunanje in notranje grožnje, je razlog predvsem v tem, da njegovi Stranki ljudske moči, krajše PPP, pada podpora. Yun se je s padcem podpore soočal, vse odkar je nastopil mandat leta 2022. K temu so botrovali zlasti korupcijski škandali, v katere je med drugim vpletena njegova žena Gim Geonhui. Ta je bila med drugim obtožena sprejemanja podkupnine v obliki luksuzne torbice znamke Dior. Prav tako so jo v preteklosti pestile obtožbe o neplačevanju davkov in manipuliranju s cenami delnic. Yun je v javnosti izgubil podporo zlasti po odločitvi, da bo za veleposlanika v Avstraliji imenoval takratnega obrambnega ministra I Jongseopa, ki ga je policija preiskovala zaradi domnevnega vmešavanja v preiskavo o korejskem vojaku, ki se je med iskalno-reševalnimi akcijami utopil. Žebelj v krsto je bilo Yunovo nepoznavanje cene mlade čebule, ki je ena od osnovnih sestavin korejske kuhinje, s čimer je dokazal, da je oddaljen od ljudi.
Čeprav so bili člani Yunove stranke razdvojeni glede razglasitve vojnega stanja v državi, je imel predsednik zaslombo v nekaterih vidnejših političnih predstavnikih. Med njimi je tudi obrambni minister Gim Yonghyeon. Yun je ob tem že imenoval novega obrambnega ministra. Po mnenju sogovorke to nakazuje, da je Yun državni udar načrtoval že dlje časa.
Choi pojasnjuje, da to sicer ni prvi primer poskusa državnega udara z razglasitvijo izrednih vojnih razmer v južnokorejski zgodovini. Ena od glavnih razlik v primerjavi s preteklimi poskusi puča je, da tokrat ni prišlo do nasilnega odziva vojske, tako nad protestniki kot poslanci, ki so skušali vstopiti v parlament.
Sogovorka nadaljuje s tem, da tudi izglasovane nezaupnice niso nič novega. Razliko sicer vidi v tem, da je Yun bolj razvidno kršil ustavo, kar bi morala po njenem mnenju prepoznati tako policija, ki je zaradi poskusa udara proti predsedniku začela preiskavo, kot ustavno sodišče. To mora v prihodnjih šestih mesecih sprejeti dokončno odločitev o Yunovi razrešitvi.
Sogovorka za konec pojasnjuje, da je bila Yunova poteza nepremišljena, zato je poslancem uspelo poskus puča tudi v kali zatreti.
Yun Seokyeolu sicer ni uspelo izvesti uspešnega državnega udara, uspelo pa mu je izvesti najkrajši državni puč v zgodovini Južne Koreje. Koliko pa bo nepremišljena poteza stala predsednika, bo pokazalo ustavno sodišče, ki lahko odločitev sprejme šele maja prihodnje leto.
Dodaj komentar
Komentiraj