V centru za migrante Moria na otoku Lezbos je ponoči izbruhnilo več požarov, ki so po trditvah humanitarne organizacije Stand by Me Lesvos, ki deluje v centru, približno polovico centra povsem uničili. Moria, ki jo sestavljajo zasilna bivališča, je bila postavljena za manj kot 3000 ljudi, v njej pa je trenutno nastanjenih okoli 13 tisoč migrantov, ki so se v večini primerov znašli zaprti v centru, medtem ko čakajo na rešitev svojih prošenj za azil. Ogenj je hkrati izbruhnil na vsaj treh lokacijah in se razširil po centru. Kot so povedali predstavniki lokalnih oblasti, je infrastruktura tako poškodovana, da je ni več mogoče uporabljati. Več tisoč ljudi, ki so nastanjeni v šotorišču, je poskušalo zapustiti območje centra, a jih je pri tem ustavila policija. Grška vlada je na otok že poslala dodatne policijske enote za obvladovanje množic. Razmere v Morii so že več let slabe in v centru je že večkrat prišlo do požarov, ki pa niso bili nikoli tako obsežni kot ta. Pred enim tednom so med migranti v centru potrdili prvo okužbo z novim koronavirusom, zaradi česar je bilo gibanje v centru močno omejeno.

Vlada Združenega kraljestva je priznala, da namerava delno kršiti že sklenjen in podpisan dogovor med Londonom in Brusljem o izstopu iz Evropske unije. Vlada je pripravila predlog zakona o notranjih trgih, ki bo v britanski zakonodaji ponovno urejal področje, ki ga sedaj pokriva pravo Evropske unije. Predlog zakona krši dogovoreno premoč evropskega prava nad britanskim glede trgovine in pravil državne regulacije na Škotskem, v Walesu in Severni Irski - ta je bila najbolj sporna točka pogajanj o izstopu med Londonom in Brusljem. V Bruslju namreč vztrajajo, da mora ostati meja med Republiko Irsko in Severno Irsko tudi po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije odprta, kar zahteva tudi velikonočni sporazum iz leta 1997, s katerim se je končal konflikt med katoliki in protestanti v Severni Irski. Britanski minister, odgovoren za Severno Irsko, je priznal, da bo zakon kršil mednarodno pravo, a je dodal, bo to storil v omejenem in natančno določenem obsegu. Predsednica evropske komisije je britansko vlado pozvala k spoštovanju dogovora.

V severozahodni etiopski pokrajini Tigraj potekajo volitve za regionalni parlament kljub nasprotovanju centralne vlade v Adis Abebi. Lokalne oblasti nasprotujejo prestavitvi lokalnih volitev in so izvedbo volitev pospremile z izjavo, da bo vsaka intervencija zvezne vlade pomenila vojno napoved. Centralna vlada je za nedoločen čas prestavila tako lokalne kot tudi zvezne volitve, ki so bile zaradi epidemije covida-19 predvidene v avgustu. Premier Abi Ahmed, ki si je z odložitvijo volitev podaljšal mandat, je izključil možnost vojaškega posredovanja. Pokrajina Tigraj je bila baza Tigrajske ljudske stranke, ki je v etiopski politiki dominirala od konca državljske vojne leta 1991 do Ahmedove zmage leta 2018.

Združene države Amerike bodo blokirale uvoz bombaža in paradižnika iz kitajske province Šinjang. Razlog je domnevna uporaba prisilnega dela pri pridelavi teh surovin, ki sta ključni izvoz te vzhodne kitajske province. V prisilno delo naj bi bili vključeni predvsem pripadniki muslimanske manjšine Ujgurov, ki so priprti v taboriščih. Kitajska pridela približno petino svetovnega bombaža in skoraj ves prihaja iz province Šinjang.

Na biotehnološko-farmacevtskem parketu se odvija divja tekma v razvoju cepiva proti okužbi z novim koronavirusom. Javnost je presenetila manjša težava v tretji fazi kliničnega testiranja britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, čeprav so takšni dogodki pri razvoju novih cepiv nekaj običajnega. Zaradi vnetja hrbtenjače pri enem od prostovoljcev so morali tretjo fazo testiranja začasno ustaviti. Šlo naj bi za bolezen živčevja, ki se je tudi sicer pojavila pri majhnem številu obolelih kot posledica okužbe z novim koronavirusom.

Na cepivo AstraZenece stavi tudi Evropska unija, saj bo pri podjetju, če bo testiranje uspešno, naročila 400 milijonov odmerkov. Čeprav si svet želi cepiva čim hitreje, je devet farmacevtskih podjetij podpisalo dogovor, da bodo pri testiranjih sledila etičnim in znanstvenim standardom, ki urejajo to področje. Med njimi je tudi omenjeno podjetje AstraZeneca.

 

V tekmo so se s svojo predklinično raziskavo vključili tudi slovenski znanstveniki. Pred dobrim tednom so predstavili svojega kandidata za cepivo, ki temelji na mehanizmu vnosa plazmidne DNK v celice. Ta deluje tako, da na plazmidu, ki je krožna vijačnica DNK, vnesejo gene manjšega dela virusnega proteina. Celice v telesu začnejo proizvajati ta virusni protein, nanj pa se odzove imunski sistem in tako ščiti telo pred morebitno pravo okužbo. To je dokaj nov tip cepiva, ki ga do danes še niso odobrili za nobeno drugo bolezen. Na podobnem principu temelji tudi delovanje cepiva podjetja AstraZeneca [astrazEneka], le da namesto plazmida uporabljajo oslabljen šimpanzji adenovirus, ki za ljudi ni nevaren.

V boju proti novemu koronavirusu torej ne gre le za obrambo pred novim virusom, pač pa tudi za preverjanje varnosti novih mehanizmov delovanja genskih cepiv. Kljub številnim izzivom pa je AstraZeneca prve odmerke cepiva za nujne primere obljubila že v začetku oktobra. A glede na trenutni zaplet to ni več zelo verjetno.

Aleksandra Pivec naj bi po poročanju Dela  je odstopila z mesta predsednice stranke DeSUS. Svet DeSUS-a bi moral danes nadaljevati prekinjeno sejo, na kateri bi glasoval o razrešitvi predsednice. Pred dvema tednoma je svet stranke izglasoval dnevni red, na katerem je bilo predvideno glasovanje o razrešitvi, a so sejo nato prekinili z odločitvijo, da najprej pridobijo mnenje statutarne komisije, ali lahko svet stranke to sploh stori. Komisija je nato potrdila to pristojnost sveta.

Sodišče Evropske unije je potrdilo pravico hrvaških vinarjev do uporabe imena »teran«. Slovenija je leta 2017 vložila tožbo za razglasitev ničnosti delegirane uredbe. Tega leta je Evropska unija namreč dovolila pridelovalcem vina v hrvaški Istri, da kot sorto trte navedejo ime »teran«, a pod pogojem, da je ta napis manjši od napisa »hrvaška Istra«. Ime »teran« je sicer zaščiteno ime za vino s Krasa, ki pa ga pridelujejo iz grozdov trte refošk. Za odločitev sodišča je bilo ključno dejstvo, da se je označba »teran« za sorto trte v Istri uporabljala že pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Sodba ni pravnomočna in Slovenija ima za pritožbo na voljo dva meseca.

Parlamentarni odbor za kulturo je na današnji seji nameraval opraviti drugo obravnavo novega zakona o RTV Slovenija, namesto tega pa so polanci s 17-imi glasovi za in nobenim proti podprl predlog stranke LMŠ, da bo odbor najprej pripravil javno predstavitev mnenj. Datum predstavitve še ni znan, saj ga sklep, ki ga je sprejel odbor, ni vseboval. Datum bo tako določila predsednica odbora Violeta Tomić iz stranke Levica.