Posebno tožilstvo za vojne zločine na Kosovu je proti kosovskemu predsedniku Hashimu Thaçiju vložilo obtožnico, ki ga bremeni zločinov proti človeštvu v času vojne na Kosovu leta 1999. Poleg Thaçija, znanega tudi pod vzdevkom Kača, je obtožen njegov strankarski kolega, trenutni predsednik opozicijske Demokratske stranke Kosova Kadri Veseli. Skupaj s soobtoženimi naj bi bila Thaçi in Veseli odgovorna tako za skoraj 100 umorov kot tudi več primerov izginotij, pregonov in mučenj. Thaçi, ki si na predsedniških volitvah čez pol leta želi drugi mandat, je bil v Osvobodilni vojski Kosova ena osrednjih figur in vodja frakcije, ki je ob koncu vojne prevladala, sam Thaçi pa je postal prvi premier po koncu vojne. Veseli je bil med vojno vodja obveščevalne službe OVK, ki se je kasneje spremenila v obveščevalno službo Kosova. V šestih mesecih bo preiskovalni sodnik potrdil ali ovrgel obtožbe, nato se sojenje na specialnem kosovskem sodišču v Haagu lahko prične. 

Če si je tožilstvo v še predsodnem postopku želelo čim večje medijske pozornosti, bi težko izbralo boljši trenutek za objavo sporočila o obtožnici, ki jo je sicer vložilo že konec aprila. V soboto naj bi se v Washingtonu namreč Thaçi in novi kosovski premier Avdullah Hoti sestala s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Pod pokroviteljstvom Richarda Grenella, posebnega odposlanca ZDA za pogajanja med Kosovom in Srbijo, naj bi obnovili dialog. Vendar je po objavi novice o obtožnici sprva srečanje odpovedal Thaçi, nato pa še Hoti. Pred napovedanim srečanjem je Hoti že ukinil davke na uvoz blaga iz Srbije, ki jih je nekdanji premier Ramush Haradinaj uvedel pred več kot letom in pol zaradi srbske kampanje proti priznanju Kosova, sam pa je odstopil, ko ga je isto sodišče poklicalo na informativni razgovor, saj je bil tudi sam poveljnik OVK.

Boj za županski stolček črnogorske občine Budva se je preselil na ulice. Podporniki formalno zdaj že nekdanjega župana Marka Carevića so se na ulicah spopadli s policijo, ki jih je nato razkropila s solzivcem. Solzivec je medtem pristal tudi v dvorani športnega centra, kjer so ravno trenirali fantje Košarkarskega kluba Mogren. Protestniki so skušali vdreti v zgradbo mestnega sveta, kjer se sestajata novonastala koalicija, do nedavnega opozicija, in samooklicani vršilec dolžnosti župana Vladimir Bulatović. Nekdanji župan Carević je želel skupaj s podporniki vstopiti v stavbo, a mu je to preprečila policija. Izgredniki so nato, ko je bil Carević pridržan, kamenjali policijsko postajo. Carevićeva stranka Demokratska fronta je v mestnem svetu izgubila minimalno večino, saj je svetnik Stevan Džaković v sumljivih okoliščinah prestopil k dotedanji opoziciji. V soboto bo potekala skupščina, na kateri naj bi mestni svet tudi uradno izvolil novega župana Bulatovića iz vrst stranke Črnogorska, ki naj bi tako v Budvi vladala skupaj z Demokratsko stranko socijalistov. Ta na nacionalni ravni pod vodstvom predsednika Mila Đukanoviča tako rekoč vlada vse od leta 1989.

Evropska komisija je odobrila državno pomoč nemškemu letalskemu prevozniku Lufthansa. Gre za dokapitalizacijo v vrednosti šestih milijard evrov, ki jo morajo potrditi še delničarji družbe. Ti so pomoči večinsko že napovedali podporo. Nemška država se z dokapitalizacijo med drugim zavezuje, da bo v šestih letih izstopila iz lastništva družbe. Če se to ne zgodi, bo morala Lufthanso prestrukturirati. Dokler država ne bo izstopila iz lastništva, družba ne bo smela izplačevati dividend in menedžerskih bonusov. Ker je pomoč uradno namenjena spopadanju z izpadom prihodkov ob epidemiji novega koronavirusa, podpore podjetje ne sme uporabiti za podružnice, ki so bile v finančnih težavah že pred koncem prejšnjega leta. Prav tako naj bi družba sprejela ukrepe za povečanje konkurence na letališčih v Frankfurtu in Münchnu ter se umaknila s skupno 24 slotov dnevno. Irska nizkocenovna letalska družba Ryanair je že napovedala pritožbo na državno pomoč Lufthansi. Direktor Lufthanse Carsten Spohr je medtem izjavil, da se želi pri spopadanju s finančnimi posledicami epidemije izogniti odpuščanju delavcev. Namesto tega želi sindikate prepričati v skrajšanje delovnega časa in zmanjšanje plače. Lufthansa zaposluje prek 135 tisoč ljudi.

Predčasni izidi parlamentarnih volitev v Mongoliji kažejo, da bo Mongolska ljudska stranka zadržala ugodno večino v velikem huralu. Vladajoči stranki se obeta le malo slabši izid kot pred štirimi leti, tako da bo obvladovala 62 izmed 76 sedežev v enodomnem parlamentu. Ljudska stranka letos slavi sto let svoje slavne zgodovine, ko je kot marksistično-leninistična stranka igrala ključno vlogo pri revoluciji leta 1921. Leta 1990 so s prihodom večstrankarskih volitev izgubili politično dominanco, od takrat pa si je bolj ali manj izmenjevala oblast z desnosredinsko Demokratsko stranko. Vse do danes, ko so kot sploh prva stranka v 30 letih obranili absolutno večino. Kot najredkeje poseljena država na svetu Mongolija meri poldrugi milijon kvadratnih kilometrov, šteje pa komaj nekaj prek 3 milijone prebivalcev in je večinoma ostala neprizadeta zaradi pandemije novega koronavirusa.

Veliko gosteje je bilo včeraj na ulicah Ljubljane, kjer se je ob uradni državni proslavi pred dnevom državnosti na Kongrescu na Prešercu odvijala alternativna, protivladna proslava. Več o tem v Kulturnih novicah, ki sledijo, ob 17. uri pa posvečamo pozornost vzporedni proslavi dneva državnosti, ki se zgodi vsako leto v Mozambiku.