Težave v kačjem gnezdu
Kosovo ima novo vlado. Ponovno. Le štiri mesece po tem, ko je v kosovskem parlamentu zavel svež veter in je prisegla vlada pod vodstvom Albina Kurtija iz gibanja Samoopredelitev, v albanščini Vetevendosje, so novo vlado sestavile stare sile. Vetevendosje je od svojih začetkov veljalo za outsiderja kosovske politike, tako da kljub njihovi zmagi oktobra lani ni bilo povsem jasno, kje bodo našli koalicijske partnerje. Po dolgih pogajanjih je nominalno leva stranka s koreninami v aktivističnem gibanju, ki je zavračalo tako srbsko kot ameriško prisotnost na Kosovu, pristala v koaliciji z Demokratsko ligo Kosova, ki je - rebrandingu navkljub - ena od strank, ki obvladujejo državno politiko vse od uradne osamosvojitve leta 2008. Vendarle pa velja poudariti, da gre za stranko, ki, za razliko od večine preostalih uveljavljenih strank, vodstvenih kadrov ne črpa iz vrst nekdanje Osvobodilne vojske Kosova, pač pa je njen ustanovitelj Ibrahim Rugova, ki je bil voditelj tamkajšnjih Albancev v turbulentnih 90-ih, ki so se končala z vojno in posredovanjem Natovih sil pred koncem desetletja.
LDK ostaja v vladi. Novi premier je postal Avdullah Hoti, ki je član Kurtijeve koalicijske partnerice Demokratska liga Kosova. Prav ta stranka je zrušila Kurtijevo vlado, ko je pred dvema mesecema vložila nezaupnico vladi, uradno zaradi Kurtijeve odstavitve notranjega ministra, ki je prihajal iz vrst LDK.
LDK je sedaj vlado sestavila z minimalno večino 61 poslanskih glasov. Poleg desetih glasov Srbske liste, ki predstavlja srbsko manjšino na Kosovu, in glasov predstavnikov ostalih manjšin je LDK v vlado privabila še Zavezništvo za prihodnost Kosova s 13 poslanci in Socialdemokratsko iniciativo s štirimi. Gibanje Samoopredelitev se je glasovanja vzdržalo, saj novo vlado dojema kot nelegitimno in nelegalno. Poleg tega pa zasluge, da je vlada sploh lahko nastala, pri Samoopredelitvi pripisujejo predvsem predsedniku republike Hashimu Thaçiju. Mandat za sestavo vlade je Thaçi namreč podelil Hotiju iz LDK, čeprav je še vedno največja parlamentarna stranka gibanje Samoopredelitev. To se je ob razpadu lastne koalicije zavzemalo za predčasne volitve; Albin Kurti zato v štirih pismih, ki jih je izmenjal s predsednikom republike, sicer nekdanjim poveljnikom Osvobodilne vojske Kosova in ustanoviteljem Demokratske lige Kosova, ni želel predlagati novega mandatarja. A prav tako se Kurti nikdar ni odrekel pravici do imenovanja mandatarja.
Potem ko je Thaçi samovoljno imenoval za novega mandatarja Hotija, se je gibanje Samoopredelitev pritožilo na ustavno sodišče in zahtevalo, naj to razveljavi predsednikovo odločitev. Ustavno sodišče pa je konec maja odločilo, da predsednik republike ni ravnal protiustavno. Potem ko Samoopredelitev kot največja parlamentarna stranka 14 dni ni predlagalo mandatarja, naj bi po interpretaciji sodišča predsednik imel pravico mandat podeliti LDK kot drugi največji stranki. Odločitev sodišča je na ulice pognala protestnike, prav tako pa gibanje Samoopredelitev zbira podpise pod peticijo za razpis predčasnih volitev. Kot kaže, je zadnja politična afera na Kosovu zgolj še okrepila podporo Kurtiju, ki igra na karto novega obraza na kosovski zatohli politični sceni.
Urednik spletnega portala Prishtina Insight Eraldin Fazliu razloži, zakaj je odločitev ustavnega sodišča sporna.
Dodatno nevarnost odločitev ustavnega sodišča predstavlja kot precedens.
Da se je predsednik Thaçi aktivno zavzemal za oblikovanje vlade, ki ne bi vključevala gibanja Samoopredelitev, je razbrati tudi iz besed Haxhija Shale iz Socialdemokratske iniciative. Javno je namreč priznal, da sta ga v podpis koalicijskega dogovora prepričala Thaçi in predsednik Zavezništva za prihodnost Kosova ter nekdanji premier, kot tudi večkratni osumljenec za vojne zločine, Ramush Haradinaj. Več Fazliu.
Interes Thaçija, da Kurti ne bi več vodil vlade, tiči predvsem v tem, da si želi čim prej podpisati dogovor s Srbijo, za katerega naj bi lobirale predvsem Združene države Amerike. Kaj točno naj bi dogovor vključeval, ni znano, a ta bi vsekakor ukinil stoodstotne tarife na blago, uvoženo iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Tarife je Kosovo uvedlo v času Haradinejeve vlade zaradi srbskega prizadevanja za preklic priznavanja suverenosti Kosova po svetu. Ob govoru o sporazumu s Srbijo se hkrati omenja tudi potencialna menjava ozemelj, s katero naj bi Srbija dobila del severnega Kosova v zameno za območje okoli Preševa. To je sicer zelo malo verjetno, saj so takšni predlogi naleteli na hudo neodobravanje tako v Srbiji kot na Kosovu.
Vloga Združenih držav Amerike in posebnega odposlanca za odnose med Kosovom in Srbijo Richarda Grenella pri padcu Kurtijeve vlade se sedaj kaže v polni luči, razlaga Fazliu.
Vendar ostaja vprašanje, koliko časa bo vlada, ki ima minimalno večino, sploh zdržala. Ob njeni vzpostavitvi potekajo redni protesti na osrednjem prištinskem trgu, omejitvam zbiranja navkljub. Samoopredelitev, ki ima po zadnjih anketah več kot 60-odstotno podporo volivcev, pa ne bo odnehalo s prizadevanji za predčasne volitve. Hkrati je ta vlada odvisna od glasov Srbske liste bolj kot prejšnja. Vrh tega je legitimnost vlade pod vodstvom LDK vprašljiva, saj je LDK na volitvah dosegel tako dober rezultat, okrog 24 odstotkov, ko je kot kandidatko za predsednico vlade predlagal Vjoso Osmani. Ta pa sedaj, poleg še dveh članov LDK, vlade ni podprla.
Dodaj komentar
Komentiraj