Titova OFF, Trumpova ON
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta v Washingtonu podpisala dogovor o parafiranju mirovnega sporazuma, s katerim uradno končujeta 37-letno vojno za Gorski Karabah. Sporazum, v večjem delu sestavljen marca in parafiran po posredovanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, določa mejo med Armenijo in Azerbajdžanom in priznava azerbajdžansko aneksacijo Gorskega Karabaha. Gre za ozemlje nekdanje nepriznane armenske Republike Arcah, ki ga je azerbajdžanska vojska zasedla septembra 2023, armensko prebivalstvo pa je po zasedbi zbežalo. Pri Trumpu podpisani dokumenti vključujejo skupno prošnjo obeh držav za ukinitev tako imenovane Minske skupine mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi po zahtevi Azerbajdžana, ki je marca armenska vlada še ni sprejela. Drugi azerbajdžanski zahtevi po spremembi armenske ustave tako, da v njej ni členov, ki bi jih bilo mogoče interpretirati kot ozemeljske zahteve, armenska vlada ni ugodila. Združenim državam sporazum podeljuje ekskluzivno pravico razvoja Zangezurskega koridorja, ki preko armenskega ozemlja ob iranski meji povezuje glavno azerbajdžansko ozemlje z njegovo avtonomno eksklavo Nahičevan. Poleg tega dogovor preimenuje Zangezurski koridor v Trumpovo cesto mednarodnega miru in razcveta. Trump pravi, da je počaščen, a zanika, da bi bilo preimenovanje njegova ideja, in se za to zahvaljuje Armencem. Dobre volje po sprejemu časti je podpisal še trgovinske in energetske sporazume z obema državama.
Izraelska vojska je v bombardiranju v mestu Gaza ubila novinarja Al Džazire Anasa Al Šarifa in še pet njegovih snemalcev. Iz izraelske vojske s ponosom javljajo, da so novinarje ubili namerno, in nadaljujejo bombardiranje mesta Gaza in Han Junisa. Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci napadli več vasi, med drugim vas Tavani južno od Hebrona, kjer so se zaradi odpora prebivalcev napadu pridružili še okupatorski vojaki. Jugovzhodno od Betlehema so pod zaščito okupatorske vojske naseljenci postavili mobilne hiše, vojska pa je postavila zaporo ceste. V Tel Avivu je potekal protest proti načrtu izraelske vlade za okupacijo mesta Gaza in izgon prebivalcev. Protestnikov sicer niso skrbeli Palestinci, ampak domnevno še preživeli talci, katerih izpust bi okupacija onemogočila.
Londonska policija je v soboto aretirala 522 ljudi, ki so protestirali proti prepovedi aktivistične skupine Palestine Action, označene za teroristično organizacijo. Gre za rekordno število aretiranih na enem protestu v Londonu. Kot razlog za aretacije policija navaja transparente z napisi v podporo skupini in v šestih primerih napad na uradno osebo. Soustanoviteljici skupine Hudi Ammori je sicer v začetku meseca višje sodišče v Londonu dovolilo pritožbo na prepoved. Parlament je skupino Palestine Action uvrstil na seznam terorističnih organizacij v začetku julija, potem ko so njeni aktivisti vdrli v vojaško letalsko bazo na jugu Anglije in vandalizirali dve letali, za kateri so sklepali, da sta namenjeni v Izrael.
Po poročanju sirske državne tiskovne agencije Sana je začasna vlada predsednika Ahmeda Al Šare, znanega tudi kot Al Džolani, odstopila od pogajanj o implementaciji dogovora o integraciji z avtonomno vlado jugovzhodne regije Rožava. Začasna sirska vlada kot pogoj za nadaljevanje pogajanj zahteva, da kurdske Sirske demokratične sile pošljejo svoje predstavnike na pogajanja v Damask, ki ga nadzoruje vlada predsednika Al Džolanija, in ne v Pariz, kot je bilo sprva predvideno. Dogovor o integraciji Rožave pod kurdskim nadzorom s preostankom države in vključitvijo kurdskih enot v novo državno vojsko sta obe strani podpisali marca, vendar je dogovor pustil vprašanje stopnje avtonomije Rožave odprto. Prejšnji teden so nato na severu Sirije potekali spopadi med z vlado povezanimi milicami in kurdskimi enotami.
Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je podpisal spremembe zakona o okoljskih licencah za izkoriščanje amazonskega pragozda, ki podjetjem lajša pridobitev licenc. Pred tem je uveljavil veto na 63 od 400 členov zakona, ki ga je parlament sprejel prejšnji mesec. Prvotna različica zakona je od podjetij zahtevala le izjavo o zavezanosti k okoljskim standardom, predsedniški veto pa je ohranil dosedanja pravila za tako imenovane strateške projekte. Veto je s peticijo z več kot milijonom podpisnikov zahtevala nevladna okoljevarstvena organizacija SOS Atlantic Forest.
Sodišče v čadski prestolnici N’Djamena je obsodilo voditelja največje opozicijske Stranke transformerjev Succesa Masro na dvajset let zapora zaradi hujskanja k nasilju. Nekdanjega premierja je sodišče spoznalo za krivega povzročitve medplemenskih spopadov v provinci Zahodni Logon maja, v katerih je bilo skupno ubitih okrog 40 ljudi. Masra pripada krščanski etnični skupini Ngambaye, ki prevladuje na jugu države, vključno z Zahodnim Logonom, njeni pripadniki pa so v konfliktnih odnosih z muslimanskimi skupinami, ki prevladujejo v prestolnici. Masra je živel v izgnanstvu od protestov leta 2022 do amnestije v začetku lanskega leta, ko ga je predsednik Čada Mahamat Déby imenoval za premierja prehodne vlade. Kot premier je kandidiral na predsedniških volitvah maja istega leta in nato odstopil po porazu proti predsedniku Débyju.
Meščani in študenti v blokadi v Nišu so na protestu ponovno zahtevali izredne parlamentarne volitve. Na protestu so prikazali kratek dokumentarni film o zgodovini parlamentarizma v Srbiji. Pred sedežem lokalne izpostave vladajoče Srbske napredne stranke v Vrbasu so se člani stranke spopadli s študentskimi protestniki, pri čemer sta se obe strani obmetavali s plastenkami. Člani SNS so napadli in ranili več protestnikov tudi v Bačkem Petrovcu, medtem ko so ti postavljali ulično razstavo fotografij s protestov. Predsednik Aleksandar Vučić je medtem za september napovedal veliki miting podpornikov SNS v Novem Sadu.
Vlada je prerazporedila sredstva ministrstev za finance in notranje zadeve v skupni višini pet in pol milijona evrov za Urad za oskrbo in integracijo migrantov. Sredstva bodo namenjena programu učenja slovenščine, predvsem državljanov tretjih držav, zaradi povečanja števila upravičencev. Del prerazporejenih sredstev vlada namenja izvedbi projektov evropskega Pakta za migracije in azil. Vlada je poleg tega določila še prerazporeditev sredstev ministrstva za solidarno prihodnost v vrednosti milijona in pol evrov za izplačila plač delavcem v socialnih ustanovah in financiranje dodatnih stroškov dela v institucionalnem varstvu starejših in oseb z duševnimi in telesnimi ovirami.
Dodaj komentar
Komentiraj