V Srbiji okoli tisoč ljudi protestira proti izkopavanju litija in projektu Jadar, ki ga izvaja avstralsko-britansko podjetje Rio Tinto. Protestniki so se zbrali v Šavcu, Kraljevu, Arandželovacu, Ljigu in Barajevu. Pred dvema tednoma sta srbska ministrica za rudarstvo in energijo Dubravka Džedović Handanović in podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič podpisala sporazum o soglasju o kritičnih surovinah, s katerim je srbska vlada zagotovila ponovni zagon projekta. Srbsko ustavno sodišče je sredi julija presodilo, da je vlada s sprejetjem uredbe, s katero je zaradi množičnih protestov leta 2021 zamrznila projekt, prekoračila svoje pristojnosti. Po odločitvi ustavnega sodišča je vlada sprejela uredbo, s katero je projekt ponovno zagnala. 

V ameriški zvezni državi Iowa je v veljavo stopil zakon, ki prepoveduje splav po šestem tednu nosečnosti. Gre za kratko obdobje, v katerem ženske pogosto še ne vedo za nosečnost ali pa v njem ne uspejo priti do zdravstvenega delavca, pri katerem bi opravile poseg, zato gre de facto za prepoved abortusa. Zakon umetno prekinitev po šestem tednu nosečnosti izjemoma dovoljuje, ko je zanositev posledica posilstva ali incesta ter v primeru ogroženosti zdravja ali življenja matere ali ploda. Iowski kongres je zakon sprejel lani, a ga je okrožno sodišče blokiralo, republikanska guvernerka Kim Reynolds pa se je na odločitev pritožila. Junija je vrhovno sodišče v Iowi presodilo, da ustavne pravice do splava ni in nižjemu sodišču naročilo, naj blokado razreši. Pred prepovedjo je bil splav v Iowi dovoljen do 20. tedna nosečnosti. Iowa je postala četrta zvezna država, ki splav prepoveduje po šestem tednu nosečnosti. Omejevanje reproduktivnih pravic žensk se je v Združenih državah začelo leta 2022, ko je ameriško vrhovno sodišče razveljavilo precedenčni sodni primer Roe proti Wade, ki je več kot petdeset let ščitil pravico do splava v ZDA, odločanje o umetni prekinitvi nosečnosti pa je prenesel na oblasti posameznih zveznih držav. 

V Venezueli je, po zdaj tudi uradni zmagi Nicolasa Madura na predsedniških volitvah, po vsej državi protestiralo več tisoč ljudi. Nacionalna garda je na protestnike streljala z gumijastimi naboji in proti njim uporabila solzivec. Nekateri protestniki so se na to odzvali z metanjem kamnov in molotovk ter prevrnitvijo dveh kipov nekdanjega predsednika Huga Chaveza, ki je za svojega naslednika izbral Madura. Državna volilna komisija je potrdila, da je na predsedniških volitvah zmagal Maduro, a ni objavila rezultatov s posamičnih volišč. Glede na uradne rezultate volilne komisije je Maduro osvojil okrog 51 odstotkov glasov, opozicijski kandidat Edmundo Gonzalez Urrutia pa okrog 44. Opozicija na čelu z Urrutio sicer trdi, da je ta osvojil 70 odstotkov glasov. Več o dogajanju v Venezueli v OFFsajdu ob petih.

Nemško ustavno sodišče je presodilo, da je reforma volilne zakonodaje delno neustavna in neskladna s tako imenovanim temeljnim zakonom. Reforma, ki jo je predlagala vlada kanclerja Olafa Scholza, med drugim spreminja zakon, ki opredeljuje pogoje za vstop v nemški parlament. Nemški parlamentarni prag je pet odstotkov glasov, a lahko stranke v parlament vstopijo tudi z manj kot petimi odstotki, če zmagajo v vsaj treh volilnih okrajih. To izjemo, od katere imajo koristi predvsem manjše stranke, bi vlada črtala. Dve koristnici izjeme sta stranka Levica, ki na volitvah leta 2021 ni prejela zahtevanega odstotka glasov, a so njihovi kandidati zmagali v treh okrajih, in Krščansko-socialna unija Bavarske, ki je običajno uspešna v bavarskih 45 okrajih. Reforma poleg spremembe parlamentarnega praga predvideva tudi zmanjšanje spodnjega doma nemškega parlamenta Bundestaga s 736 poslanskih mest na 630. 

Turški parlament je potrdil zakon, po katerem morajo lokalne oblasti potepuške pse kastrirati in odpeljati v zavetišča. Psi z nalezljivimi boleznimi ali tisti, ki se bodo odzvali agresivno, bodo evtanizirani. Po vladnih podatkih je na ulicah štiri milijone potepuških psov, zavetišča po državi pa sprejmejo okoli sto tisoč živali. Opozicijska Republikanska ljudska stranka, znana kot CHP, in Ljudska stranka za enakost in demokracijo sta naznanili, da v vseh provnicah, v katerih županujejo, zakona ne bodo uveljavili. V Turčiji province vodijo župani, ki jih voli ljudstvo, in provincialni guvernerji, ki omejujejo moč županov in jih imenuje predsednik države. Na lokalnih volitvah, ki so potekale marca, je CHP sicer slavila v prestolnici Ankara, Istanbulu in nekaterih drugih večjih mestih. Po novem zakonu je za občinske uradnike, ki ne bodo izpolnjevali svojih obveznosti, predvidena zaporna kazen do dveh let.

Izraelska vojska je v obstreljevanju južnega Libanona ubila pripadnika gibanja libanonskega Hezbolaha. V zračnem napadu je vojska uničila deset zadanih ciljev, med drugim Hezbolahovo skladišče in izstreljevalnik raket. Izraelska vojska nadaljuje tudi z genocidnim pohodom v Gazi, kjer je v napadu na begunsko taborišče v Nusejratu ubila deset ljudi.

V nigerijskem mestu Suleja se je zaradi rekordne inflacije v državi, ki znaša več kot 34 odstotkov, in gospodarske krize zbralo več sto protestnikov. Protestniki si želijo umika vladnih reform, kot je ukinitev subvencij na bencin, in izboljšanje življenjskih pogojev, saj so se cene živil od prihoda predsednika Bole Tinubuja na oblast podvojile. Množica je v znak protesta blokirala hitro cesto med Kaduno in prestolnico Abujo. Demonstracije so potekale tri dni pred napovedanimi desetdnevnimi protesti, ki bodo potekali po celotni državi. 

Vodstvo časopisne družbe Večer je prekinilo delovno razmerje s tremi novinarji, po informacijah, predstavljenih na svetu delavcev, pa jih nameravajo odpustiti šest. Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Večera in Aktiv Društva novinarjev Slovenije Večer so po predstavljeni nameri po odpuščanju delavcev lastnike pozvali, da od te namere odstopijo, poiščejo alternativen način razvoja in začnejo vlagati v družbo. Vodstvo Večera je sicer odpuščanje novinarjev napovedalo v mesecu juniju. Poleg odpuščanj so morali zaposleni pri časopisni hiši lani pristati na selitev Večera iz poslovne stavbe v središču Maribora v prostore v lasti župana Saše Arsenoviča, kar je bil velik udarec za uredniško neodvisnost in kredibilnost medija. Mariborski medij je sicer od leta 2021 v lasti podjetij, povezanih z medijskim mogotcem Martinom Odlazkom. Odpuščanje novinarjev komentira Rok Kajzer, predsednik Aktiva društva novinarjev Slovenije na Večeru. 

Izjava