Poročilo Human Rights Watch je venezuelsko vlado obtožilo sistematičnega kršenja človekovih pravic na podlagi raziskave v marcu, ki je odkrila 45 primerov težkih kršitev. Med drugim navajajo prekomerno brutalnost policistov, ki je vključevala streljanje na protestnike in mučenje priprtih, pri čemer je sodelovala tudi sodna veja oblasti. Predsednik Nicolas Maduro sicer priznava primere nasilnih dejanj, zagrešenih s strani posameznih zaposlenih, vendar zanika sistematično vpletenost državnih institucij. Obtožbe venezuelska administracija vidi kot taktiko načrtnega destabiliziranja države, ki prihajajo s strani institucije, podložne Washingtonu. Ta je bila namreč tudi večkrat deležna kritike impotentnosti v svojem delovanju, saj v svojih analizah ne vključuje dimenzije kršitve socialnih in ekonomskih pravic.

Podporniki junaške žrtve Cliva Bundya so v Las Vegasu oboroženi začeli postavljati cestne zapore in siliti mimobežne voznike, da se identificirajo. Samooklicani podporniki so se v glavnem mestu ameriške zvezne države Nevada sprva aktivirali po poskusu državnih aparatov, da zaplenijo govedo Bundya. Ta namreč ni plačeval potrebnega zneska, ki bi mu zagotovil pravico do paše svojega goveda na javni površini, s čimer si je nagrmadil dolg milijon dolarjev. Omenjena mučeniška žrtev je s podporo medijskega kanala Fox to lansirala v javnost kot nepravični poseg v pošteno življenje vsakdanjega človeka, ki je kasneje še dodal rasistično retoriko z zmerjanjem Afroameričanov z lenuhi in kradljivci. Kljub temu, da mu je s tem pritiskom uspelo pridobiti govedo nazaj, njemu naklonjeni podporniki nadaljujejo s svojo aktivnostjo.

Združene države Amerike so odobrile denarno pomoč sirski opozicijski koaliciji v višini 27-ih milijonov dolarjev. Kljub temu, da je pomoč namenjena oskrbi socialnih in medijskih infrastruktur, iz republikanske strani prihajajo tendence po pomoči z dobavo orožja. Hkrati so bili v Združenih državah uradi sirske opozicije povišani v status tujih diplomatskih misij, s čimer so z njihove strani priznane kot legitimni predstavnik sirskega prebivalstva. ZDA so marca sicer izgnale predstavnike sirkega veleposlaništva, predstavniku stalne misije pri Združenih narodih pa gibanje omejila na New York.

V vzhodni Ukrajini je spopad med kijevskimi vojaškimi silami in proruskimi milicami terjal nove smrtne žrtve. Ob opredelitvi separatistov kot teroristične organizacije je Kijev namreč sprožil vojaško operacijo v zasedenem mestu Slavljansk, ki je rezultirala v 12-ih smrtnih žrtvah in še enem sestreljenem helikopterju. Prav tako je bila s strani Kijeva lansirana podobna operacija, ki pa ima za tarčo mesto Odessa, zaradi česar so moldavske sile na obmejnem pasu v visoki pripravljenosti.

Za današnje kaotično in neobvladljivo stanje “mejne krajine”, kar v staroslovanščini pomeni Ukrajina, pa lahko krivdo mirno pripišemo “domačemu sumljivemu Troglavemu zmaju” kot pravijo Svobodi, stranki Olega Tanjibuka - v preteklosti odkritega zagovornika nacionalsocializma, stranki Udar Vitalija Kličkoja in Očetnjavi nam dobro poznane Julije Timošenko. Za trenutni neužiten ukrajinski boršč je kriv podaljšek omenjenega Troglavega zmaja, člani ne(o)nacističniga Desnega sektorja. Vsem je skupno to, da uživajo vso podporo tako Združenih držav Amerike, iz njihove strani tudi v obliki mentorjev, kot tudi zunanje politično impotentne Evropske unije.

Račun za vse usluge upravljanja kaosa bo izstavljen po preliti krvi in razkosani Ukrajini. Prste v marmeladi pa je že vsaj desetletje namakal ruski predsednik Vladimir Putin in njegova tajna služba FSB ter od Putinove ere vznikla oligarhija okoli njega. Če je Putin v Rusiji stari gardi oligarhov jasno naštel pravila igre - nevmešavanja v politiko -, so to veselo počeli v Ukrajini. In kot kaže, je rezultat vsega naštetega popoln kaos. V določenih mestih na vzhodu Ukrajine vladajo proruske milice, ki prav tako ne vzbujajo zaupanja. Do zob oboroženim se na primer očita tudi kriminalna preteklost in to naj bi bil razlog nepodpore večine v regiji Donjeck. Podobno nezaupanje do pozabljenega Euromajdana vlada med prebivalci Vzhoda zaradi neobvladljivega ne(o)nacističiga Desnega sektorja. Ukrajinska vojska poskuša vzpostaviti nadzor, a zaenkrat neuspešno. Država ne funkcionira, oboroženi spopadi pa preraščajo v razmere, iz dneva v dan bolj podobne vojnemu stanju.  

Zaključejemo z energetskim vprašanjem, pomembnim tudi za našo širšo domovino, Evropsko unijo. Ruska federacija je že v preteklosti večkrat svoje nepresahljive zaloge zemeljskega plina uporabila kot močan in večinoma uspešen vzvod pri pokoritvi ne le neposlušne Ukrajine, ampak tudi drugih držav v regiji. In nekdanja Sovjetska gospodarica ni odgovorila nič drugače, odkar se je pričela tako imenovana ukrajinska kriza. Iz ruskega vidika sicer povsem logičen odziv. Ukrajina ruskemu Gazpromu po njihovih trditvah za že dobavljen plin dolguje 3.5 milijarde ameriških petro-dolarjev. Aprila je po nareku Vladimirja Putina glavni izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller ceno plina za Ukrajino takrat dvignil za približno 40 odstotkov, s čimer se ni strinjala prehodna nelegalna kijevska vlada.  

Minuli petek so se v poljski prestolnici na trilateralnem srečanju sestali Evropski komisar za energijo, Gunther Oettinger, ruski minister za energijo, Aleksander Novak in ukrajinski začasni stanovski kolega, Jurij Prodan. O čem vse so se pogovarjali v Varšavi, nam pove tiskovna predstavnica evropskega komisarja, Sabine Berger:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

OFF sta pripravila Tit Starc in Luka Počivalšek.