V štirih občinah na severu Kosova z večinskim srbskim prebivalstvom je danes zjutraj kosovska policija izvedla racijo, v kateri je bilo aretiranih več oseb. Prištinski mediji poročajo o petih aretiranih, medtem ko srbska vlada govori o 23 aretacijah. Med njimi je več pripadnikov policije, etnično Srbov. Osumljeni so sodelovanja v organiziranem kriminalu, trgovanja z drogo, pa tudi vpletenosti v lanski umor politika Oliverja Ivanovića. Aretacije pa so kmalu dobile nove dimenzije. Ob akciji specialnih enot so se v omenjenih občinah oglasile sirene za splošno nevarnost. Ostro se se odzvali tudi v Srbiji, kjer je predsednik Aleksandar Vučić odredil polno bojno pripravljenost vojske. Prav tako so v stanju najvišje pripravljenosti vse enote specialnih enot policije.

Najbolj napeto je v mestu Zubin Potok, kjer so lokalni prebivalci postavili več barikad. Prišlo je tudi do streljanja, v katerem je bil ranjen en policist. Mednarodne mirovne sile pod poveljstvom Nata KFOR so sporočile, da se ne bodo vmešavali v situacijo, so pa v Kosovski Mitrovici zaprli most čez reko Ibar, ki ločuje albanski in srbski del mesta.  Vučić je v nastopu v skupščini povedal, da gre za operacijo, usmerjeno proti Srbom, specifično srbski policiji, pod krinko kriminalistične policijske akcije.

Do eskalacije je prišlo le dan po tem, ko je imel srbski predsednik Vučić govor v Skupščini Srbije na posebni seji, posvečeni Kosovu, v katerem je govoril tudi o nujnosti pogovorov med Srbijo in Kosovom. Kot je povedal, se mora Srbija odločiti “med sladkimi lažmi in grenko resnico” o Kosovu. Govoril je tudi o demografskih gibanjih, ki da se premikajo v škodo Srbov.

Nadaljujemo v Romuniji. Predsednik vladajoče socialdemokratske stranke Liviu Dragnea je bil včeraj pravnomočno obsojen na tri leta in pol zapora, potem ko je vrhovno sodišče potrdilo obsodbo nižjih sodišč. Še isti dan je bil Dragnea tudi priveden v zapor v okolici Bukarešte. Dragnea, ki velja za najvplivnejšega romunskega politika, je obtožen, da je priskrbel fiktivni državni službi za dve osebi, ki sta delali za stranko. Že ob zmagi svoje stranke na volitvah leta 2016 se je moral Dragnea zaradi obsodbe stare volilne goljufije odpovedati premierskemu stolčku in se zadovoljiti s predsedovanjem parlamentu. Več o tem v OFFsajdu ob petih.

Politični vročični val je zajel tudi sosednjo Avstrijo. Avstrijski kancler Sebastian Kurz ni preživel glasovanja o nezaupnici. Vladno zavezništvo med Avstrijsko ljudsko stranko in skrajno desnimi Svobodnjaki je razdrla afera Ibiza, v katero se je ujel zdaj že bivši vodja svobodnjakov H.-C. Strache. Kurz je zaradi tega odstavil notranjega ministra in glavnega tajnika svobodnjaške FPÖ Herberta Kickla. Kicklu so iz vlade sledili vsi kolegi ministri, njihovi poslanci pa so tudi podprli nezaupnico predsedniku vlade, ki so jo v parlament vložili opozicijski socialdemokrati. Avstrijo bo do septembrskih predčasnih volitev vodila tehnična vlada, ki jo bo imenoval predsednik republike Alexander Van der Bellen. To se bo zgodilo v tednu dni, do takrat pa bo vladno ekipo vodil dosedanji finačni minster Hartwig Löger.

Po Evropi stranke še vedno prebavljajo rezultate nedeljskih evropskih volitev. Voditeljica Socialdemokratske stranke Andrea Nahles je napovedala, da bo svojim poslancem predlagala glasovanje o tem, ali naj še naprej zaseda mesto predsednice parlamenta. SPD se je na evropskih volitvah uvrstila šele na tretje mesto za konzervativno CDU in Zelenimi, prvič v povojni zgodovini pa so bili poraženi tudi na deželnih volitvah v Bremnu.

Bolj zadovoljen z nedeljskimi rezultati je španski premier Pedro Sanchez. Njegova španska Socialdemokratska stranka bo najmočnejša ekipa v evropski stranki Socialistov in Demokratov. Sanchez se je v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki se je s svojo stranko znašel kot najmočnejši člen v močno okrepljeni skupini evropskih liberalcev ALDE. Oba sta se strinjala, da morajo biti liberalci in socialisti med tistimi, ki zasedajo najvišje položaje v nasledjem sestavu Evropske komisije. Macron je povedal, da nasprotuje temu, da bi bil predsednik komisije avtomatično vodilni kandidat največje stranke, torej Manfred Webber. Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem povedala, da bo na četrtkovem srečanju evropskih voditeljev, na katerem bo govora o nasledniku Jeana-Clauda Junckerja,  zagovarjala sistem Spitzenkandidatov.

Francoskega predsednika pa zaposlujejo tudi koalicije v poslovnem svetu. Italijansko-ameriški avtomobilski koncern je razkril namero združitve s francoskim Renaultom, kjer ima francoska država 15-odstotni lastniški delež, volilni delež pa je še večji. Renault hkrati obvladuje tudi japonskega Nissana. Za volanom Fiata Chryslerja  so na drugi strani Italijani in dediči družine Agnelli, ki so že izrazili podporo združitvi. Francoski finančni minister Bruno Le Marie je povedal, da bo Francija združitev pogojevala z obljubo, da po združitvi ne bo zaprta nobena francoska tovarna. Združeni avtomobilski koncern bi bil tretje največje avtomobilsko podjetje na svetu in bi se kosal z nemškim Volkswagnom in japonsko Toyoto.

Poslanci so na današnji seji Državnega zbora izrazili podporo noveli zakona o skupnosti študentov. Najpomembnejša sprememba je, da bi Študentska organizacija Slovenije, kraše ŠOS, postala oseba javnega prava, za nadzor nad zakonitostjo in porabo njenih finančnih sredstev pa bi skrbelo računsko sodišče. Novelo zakona so predlagali v poslanski skupini stranke SDS, pozdravljajo pa jo tudi na vladni strani. Sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer je ob tem povedal, da bo vlada spremembe podprla, če se te dopolnijo tako, da bodo celostno uredile organizacijsko obliko ŠOS. Prvo glasovanje o noveli bo še danes.