Premier Izraela Benjamin Netanyahu se je že večkrat osebno angažiral pri nagovarjanju izraelskih lobističnih skupin v Združenih državah Amerike k spodkopavanju jedrskega dogovora z Iranom, v zadnjem tednu tako učinkovito, da je Baracka Obamo prisil k nagovoru javnosti, v katerem se je ta osredotočil na zavračanje le tistih kritik do dogovora z Iranom, ki jih izrekata vplivna lobistična skupina American Israel Public Affairs Committee, krajše AIPAC, ter Netanyahu. AIPAC-u je celo namenil dve uri pogovorov za zaprtimi vrati, neimenovani viri pa poročajo, da se je sestanek končal le z Obamovo prošnjo, naj se nasprotniki držijo vsaj stvarnih argumentov.

Da pritiski lobistov niso zaman, niti poskusi raznih tink-tankov tipa Institute for Science and International Security iz Washingtona, ki je v sredo z neprepričljivimi fotografijami novosti na tleh iranske vojašnice, ki jo čaka mednarodni pregled, ustrahoval javnost, potrjuje včerajšnji prestop vplivnega demokratskega senatorja Charlesa Schumerja med nasprotnike dogovora. Četudi predstavniška doma zavrneta svetovni dogovor, lahko Obama na njuno odločitev vloži veto, zato pa vendarle potrebuje minimalno število glasov, ki ga zaenkrat ne nudi noben republikanec in premalo demokratov. V primeru zavrnitve ZDA ne bo prišlo do ponovne vzpostavitve mednarodnih sankcij proti Iranu, do njih bodo vezane le Združene države, ki bi svojo voljo lahko uveljavljale zgolj med zaveznicami.

Od morebitnih groženj ameriški varnosti k aktualni preglavici Pentagona. Ta potrjuje včerajšnje navedbe medijev, da je koncem julija prišlo do vdora v sistem elektronske pošte, ki jo koristi štab združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, in kraje korespondenc, zatrjujejo pa, da zaupnih podatkov hekerji niso dosegli. Menijo, da so hekerji ruskega izvora, vprašanje je le, če so delali za rusko vlado ali na lastno pest. Sistema elektronske pošte sicer še niso utegnili ponovno vzpostaviti, naj pa bi začel delovati do konca tedna.

Od hekerjev do blogerjev. Vpliv sekularnih piscev besedil, dostopnih na spletu, je očitno premočan, da bi ga spregledalo vse bolj napeto skrajnejše krilo islamske vere v Bangladešu. To se čedalje pogosteje zateka k nasilju, potem ko je bilo v zadnjih letih zaradi zločinov v času osamosvojitvene vojne obsojenih več akterjev največje islamske stranke, sami stranki pa je bil prepovedan nastop na parlamentarnih volitvah. Tokrat je pod mačetami podlegel četrti bloger v letošnjem letu.

8 civilistov pa je podleglo napadu Talibanov v prestolnici Afganistana, 128 pa je bilo po eksploziji tovornjaka bombe ranjenih. Včeraj so žrtev več našteli na jugu in vzhodu države, kjer so Talibani ciljali predvsem na policijske tarče. Pogosti napadi potrjujejo, da domnevni notranji spori ob imenovanju novega vodje po obelodanjeni smrti Mule Omarja prejšnji teden, niso doprinesli k zmanjšani aktivnosti na terenu.

Rezultate včerajšnjih protiterorističnih aktivnosti makedonskih represivnih sil pa je podal notranji minister Mitko Cavkov. Po vdoru v 24 domov, dve džamiji v Skopju in dve islamski nevladni organizaciji so pridržali 9 oseb, za katere sumijo, da novačijo bojevnike za pogoltno Islamsko državo. Med pridržanimi je tudi samooklicani Imam Rexhep Memishi, ki se ga je pred časom odrekla uradna Islamska verska skupnost v Makedoniji in ki naj bi bil idejni in organizacijski vodja novačenja borcev. Po podatkih notranjega ministrstva je v Siriji doslej podleglo 19 makedonskih državljanov, na bojišču pa naj bi jih bilo več sto. Ob sugestiji ZDA je Makedonija pred časom sprejela zakon, ki za kaznivo pojmuje bojevanje v paravojaških skupinah na tujem.

Na sever, v Srbijo, kjer različne nevladne organizacije in skupine, ki delujejo v prid transparentnosti in vladavine prava, tokrat presenetljivo hvalijo dejanje tamkajšnjega predsednika Tomislava Nikolića. Ta se ni podpisal pod še en privatizacijski zakon, tokrat o prodaji nepremičnin v državni lasti. Ta določa, da lahko nepremičnine odkupijo le aktualni najemniki raznih vil in stanovanj v prestižnejših predelih mest Srbije. Različne organizacije so opozorile, da bo na ta način favorizirana elita prišla do poceni stanovanj, Nikolić pa je podpis zavrnil z obrazložitvijo, da ustava določa, da imajo, navajamo: “vsi državljani enake pravice na trgu”. Zakon tako roma nazaj v parlamentarno proceduro, v primeru, da se drugič vrne nespremenjen, pa ga bo Nikolić moral podpisati.

Za konec izlet na Manus, zloglasni otok Papue Nove Gvineje, kjer ima Avstralija nastanjene prosilce za azil, ki so kontinent skušali doseči po morju. Že pred leti je Avstralija sprejela odločitev, da begunci, ki potujejo na ta način, ne morejo dobiti odobrenega azila za Avstralijo, lahko pa v primeru ugodne razrešitve prošnje ostanejo na Papui ali odidejo v katero drugo državo, če bi jih ta sprejela. Zaporni center, v katerem veljajo bolj ali manj nevzdržne razmere, se oskrbuje s prehranskimi izdelki iz Avstralije, tokrat pa so zavrnili objavili okoliščine zavnitve pošiljke ploščic iz ovsenih kosmičev, saj da je ime izdelka preveč občutljivo. Imenovala se je 'Freedom' - Svoboda. Dodajmo, da so zaposleni v centru pred časom pripravili interni priročnik za odgovarjanje na pogosta vprašanja beguncev, kot tudi izbor besed, ki jih naj koristijo oziroma se jih izogibajo. A k vprašanjem. Predlog za odgovor na ”Zakaj naj ne sovražim Avstralcev?” se je glasil: “Včasih se brez razloga slabe stvari pripetijo dobrim ljudem.”

S tem tednom je začel teči rok za oddajo vlog za odpust dolgov v okviru zakona, ki ga je pred slabim mesecem sprejel državni zbor. Prosilci morajo vloge oddati upnikom, za svetovanje pa so pristojni socialni centri. Simona Strnad s Socialnega centra Moste-Polje opiše dogajanje v tem tednu:

Izjava

Več o ukrepu za odpis dolga v Kultivatorju ob petih.