VarOFFanje Grenlandije
Poslanci parlamenta Združenega kraljestva so včeraj z 242 glasovi izglasovali dekriminalizacijo splava v Angliji in Walesu. Spremenjeni amandma zakona o kriminalu in policijskem delu zaustavlja pregon žensk zaradi prekinitve nosečnosti, če do te pride v dovoljenem časovnem okviru, ki je začrtan v trenutnem zakonu. Kljub temu bodo predvideno kaznovani vsi posamezniki, ki so pomagali pri izvedbi tega posega, vključno z zdravstvenimi delavci. Trenutna zakonodaja splav obravnava kot nezakonit, vendar ga dovoljuje v prvih 24-ih tednih in kasneje, če je ogroženo zdravje oziroma življenje nosečnice. V nasprotnem primeru je posameznica izpostavljena kriminalni preiskavi in ji, če je spoznana za krivo, grozi tudi doživljenjska zaporna kazen. Toda poslanka laburistične stranke Tonia Antoniazzi, ki je predlagala amandma zakona, izpostavlja, da se 99 odstotkov nosečnosti zaustavi že pred 20. tednom, medtem ko je preostali odstotek žensk v obupnih okoliščinah. Sprejetje zakona sledi skrbi zaradi pregona več kot stotih nosečnic, od katerih so imele nekatere spontani splav. Spremembo zakona bo obravnaval še zgornji dom parlamenta, kjer jo lahko začasno odložijo, ne morejo pa je blokirati.
Vstopamo v šesti dan neprekinjenega obstreljevanja med iransko in izraelsko vojsko. V noči s torka na sredo je Iranska revolucionarna garda sprožila dva niza raketnih napadov, v katerih je uporabila moderno nadzvočno raketo, imenovano fattah-1, ki so jo prvič predstavili leta 2023. Nekaj pred šesto uro po lokalnem času je zračna obramba sionistične tvorbe prestregla še en dronski napad z vzhoda. Medtem izraelska genocidna vojska poziva prebivalce jugozahodnega Teherana k evakuaciji, da bi lahko zračne sile nemoteno nadaljevale pustošenje iranske vojaške infrastrukture. Sionistične sile trdijo, da so v iranski prestolnici zadele obrat za proizvodnjo centrifug za bogatenje urana in več tovarn, v katerih proizvajajo orožje. Poleg tega iranski mediji poročajo o napadu izraelske vojske na univerzo, ki je povezana z revolucionarno gardo. Medsebojni napadi so doslej terjali več kot 240 smrtnih žrtev zlasti v Iranu. Poleg tujih držav, ki svoje državljane pozivajo k umiku, svoje domove zapuščajo tudi prebivalci Teherana, kar je povzročilo veliko gnečo na cestah in bencinskih črpalkah. Iranske oblasti so bile tako primorane omejiti količine goriva, ki ga lahko nabavi posameznik.
Organizacija Greenpeace Africa je med raziskavo našla velika odlagališča smeti v zavarovanih ganskih mokriščih. Gre za odvržena oblačila britanskih potrošnikov iz priljubljenih trgovskih verig, kot so H&M, Zara in George. Mokrišče je zavarovano območje, ker je dom kar trem različnim vrstam morskih želv. Poleg zaščitenih območji je imelo neprimerno ravnanje z odpadki vpliv tudi na prestolnico Akra. Prebivalci opozarjajo na zamašenost lokalnih plaž in vodnih poti zaradi ogromne količine sintetičnih oblačil hitre mode. Omenjene trgovske znamke so se zavezale k podpori politike Razširjene odgovornosti proizvajalca, krajše EPR. Namen tega orodja je razširiti operativno odgovornost proizvajalca za izdelek. To vključuje tudi upravljanje popotrošniške faze, kar pomeni, da se stroški ravnanja z odpadki delno ali v celoti prenesejo na proizvajalca.
Z včerajšnjim dnem je ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerik oziroma Pentagon premestilo ozemlje Grenlandije v pristojnost severnoameriškega poveljstva vojske ZDA. V preteklosti je bilo varstvo tega otoka v domeni evropskega poveljstva. Glavni tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je v izjavi izpostavil, da bo sprememba okrepila sposobnosti sil za obrambo ameriške domovine in ostalih zaveznikov zahoda. To potezo vlade Donalda Trumpa je v prvi vrsti izvedel obrambni minister Pete Hegseth, ki je že maja odredil prerazporeditev enotnega poveljstva. Gre zgolj za del širšega načrta o zmanjšanju števila vseh vojaških generalov za 20 odstotkov. Največji otok na svetu je sicer skoraj popolnoma prekrit z ledom, a je kljub temu sedež vesoljske baze Pituffik in ima zato izreden strateški pomen za ZDA.
Senat v Kolumbiji je potrdil delavsko reformo, potem ko je predsednik Gustavo Petro razpisal referendum, katerega cilj je bil prisiliti senat, da o reformi glasujejo že pred koncem zasedanja 20. junija. Poslanci so zato glasovali proti izvedbi referenduma, vlada pa ga namerava odpovedati, če bo odobrena reforma v skladu z njihovimi cilji. Predlog zakona vključuje uvedbo osemurnega delavnika, povišanje postavke za vikende in praznike ter plačilo izdatka za socialno varnost dostavljavcev. Predlog zakona je potrdilo 57 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 31. Odobrena reforma je plačo za delo po sedmi uri zvečer že zvišala. Predvideno pa je postopno zvišanje doplačila za delo ob nedeljah in praznikih vse do julija leta 2027. Od delavcev priljubljenih dostavnih aplikacij v državi pa ne bo več zahtevana ekskluzivnost. Za dodatno zavarovanje bodo morali skrbniki aplikacij prav tako zagotavljati človeški nadzor nad svojimi algoritmi. Ostale socialne in ekonomske reforme, ki jih je med svojo predsedniško kampanjo leta 2022 obljubljal Petro, je senat zavrnil.
Srbski blok:
Poslanci v srbskem parlamentu so sprejeli dopolnila treh medijskih zakonov. To vključuje zakone o elektronskih medijih, javnih medijskih servisih ter o javnem informiranju in medijih. Oblasti so dopolnitev zakonodaje označile kot izpolnjevanje pogojev Srbije na poti v Evropsko unijo. V tej smeri so največ sprememb uvedli prav pri zakonu o javnih medijskih servisih, ki so ga usklajevali z evropsko zakonodajo. Preostala zakona sta bila v parlamentu spremenjena minimalno. Minister za informiranje Boris Bratina cilj takšnih dopolnitev vidi zlasti v izboljšanju medijskega pravnega okvira, kar na dolgi rok pomeni zaščito in krepitev svobode medijev.
Pritožbeno sodišče v Novem Sadu je ukinilo pripor za pet osumljencev v preiskavi o zrušitvi nadstreška na železniški postaji novembra lani. Obtoženim je odrejen trimesečni elektronski nadzor skupaj s prepovedjo uporabe telefona in sprejemanja gostov ter drugih oseb v mesto bivanja. V razlagi odločitve drugostopenjsko sodišče navaja, da je možno namen pripora izvršiti tudi z blažjo omilitvijo okoliščin. Konec preteklega leta je bila vložena obtožnica zoper 13 oseb, nakar je sodišče preiskavo vrnilo v dopolnitev.
Slovenski blok:
Predstavniki Delavske koalicije so na novinarski konferenci ponovno predstavili razloge za nasprotovanje pokojninski reformi in predstavili naslednje korake za sprožitev referenduma proti predlogu reforme, ki ga bodo poslanci predvidoma sprejeli še pred začetkom parlamentarnih počitnic. Nadaljnje korake Delavske koalicije predstavi Miha Blažič iz sindikata Zasuk.
Spomnimo, Delavska koalicija je v sredini maja poslanske skupine koalicijskih strank pozvala k sprejetju amandmajev, s katerimi bi za delavce in upokojence izboljšali pokojninsko reformo, a posluha za sprejem amandmajev na strani vlade in ministra za delo Luke Mesca iz vse prej kot delavske stranke Levica ni bilo. Več o zahtevah Delavske koalicije in pokojninski reformi v OFFajdu ob petih.
Svet delavcev Luke Koper je po konstitutivni seji dobil novo vodstvo za naslednji štiriletni mandat. Vodil ga bo Ermin Huremović, ki je tam zaposlen že od leta 2007, nazadnje kot operativni vodja za kakovost v kontejnerskem terminalu. Položaj njegove namestnice pa je pripadel Mateji Dominko, ki je doslej delovala v službi za odnose z javnostmi. Skupaj sta bila izvoljena na tako imenovani modri listi, s katere je bilo izvoljenih 10 kandidatov od predstavljenih 12. Listo so oblikovali zaradi mnenja vpletenih, da aktivnost članov sindikata žerjavistov, ki so doslej zasedali vsa mesta v svetu, za delavce družbe ni bila dovolj kakovostna. V novem mandatu bo svet štel 17 članov za razliko od prejšnjih let, ko jih je bilo 15.
OFF je pripravila Iman, o pokojninski reformi je poročala Tia.
Dodaj komentar
Komentiraj