Evropska komisija je zavrnila združitev britanske in nemške borze London Stock Exchange, krajše LSE, in Deutsche Börse. Združitev bi prinesla največjo borzo na svetu tako v trgovanju z delnicami kot z izvedenimi finančnimi instrumenti. Evropska komisarka za konkurenčnost Margarethe Vestager je zavrnitev utemeljila z dejstvom, da bi združeni borzi ustvarili evropski monopol na področju trgovanja z obveznicami. LSE ima tudi podružnici v Parizu in Milanu. Evropska komisija je za odobritev združitve zahtevala prodajo milanske podružnice, česar pa LSE ni bila pripravljena storiti. Evropska komisija poudarja, da zavrnitev ni povezana z britanskim izstopom iz Evropske unije. Je pa tesnejše povezovanje londonske borze s tistimi na celini v interesu prve. Evropska unija namreč že dlje časa skuša omejiti trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, temelječimi na evru, v Londonu, ki leži izven evroobmočja. Do sedaj so pravila enotnega trga takšne omejitve preprečevala, z britanskim izstopom pa se utegne situacija spremeniti.

Britanska vlada je objavila belo knjigo, v kateri opredeljuje tehnične podrobnosti izstopa iz Evropske unije. V jedru vsebine je t. i. "veliki razveljavitveni zakon", s katerim bi zaključili obdobje vladavine prava Evropske unije v Veliki Britaniji. Zakon, ki bi začel veljati na dan izstopa iz Evropske unije, bi preklical prevlado evropske zakonodaje nad britansko, zagotovil izstop Velike Britanije izpod pristojnosti Sodišča Evropske unije in prenesel vso veljavno evropsko zakonodajo v britanski pravni red. Ta določila bi nato postopoma razveljavljali. Tu pa se tudi zatakne. Bela knjiga namreč predvideva, da bi spremembe evropske zakonodaje lahko uveljavljala tudi vlada, brez soglasja parlamenta. Vlada trdi, da bi šlo v tem primeru le za tehnične, in ne vsebinske spremembe. Kritiki, vključno z ustavnim odborom Lordske zbornice, pa se bojijo, da bi takšna določila lahko pomenila znaten prenos zakonodajne oblasti iz parlamenta na izvršno vejo.

Francoski predsednik Francois Hollande se mudi na obisku v jugovzhodni Aziji. Po Singapurju je obisk v zadnjih dneh nadaljeval v Maleziji in Indoneziji. Pogovori so se v večji meri vrteli glede orožarske industrije. Malezija je nedavno kupila 4 Airbusova vojaška transportna letala, Indonezija pa je tekom trenutnega obiska podpisala pismo o nameri za podoben nakup. Hollande prav tako skuša prepričati Malezijo za nakup francoskih lovcev Rafale, ki so jih že uspešno prodali Egiptu, Katarju in Indiji. Poleg tega sta voditelja obeh jugovzhodnih azijskih držav Hollandu izrazila zahvalo za nasprotovanje dodatni obdavčitvi palmovega olja v Franciji. Palmovo olje je zaradi obsežnih izsekov gozda za namen postavitve plantaž postalo simbol v boju proti nevzdržnim kmetijskim praksam v razvijajočih se državah in proti tako imenovanem land grabbingu.

Bolj progresivno pa se z okoljskimi problemi spopadajo v El Salvadorju. Ta je namreč postal prva država na svetu, ki je popolnoma prepovedala rudarjenje v kakršnikoli obliki. Novo ureditev so podprli poslanci vseh strank, poleg okoljevarstvenih skupin pa je podporo izrazila tudi katoliška cerkev. Prepoved prihaja po zaključku spora s kanadsko-avstralskim rudarskim podjetjem Oceana Gold, ki je državo tožilo zaradi neizdanega dovoljenja za vzpostavitev rudnika zlata. Arbitražno sodišče Svetovne banke je odločilo v prid državi. Po novi ureditvi bo dovoljeno le še kopanje soli, peska in kamna.

Ostajamo v El Salvadorju. Tamkajšnje sodišče je začelo preiskavo proti sedmim nekdanjim vojaškim častnikom, ki jih sumi odgovornosti za pokol tisoč kmetov tekom državljanske vojne leta 1981. Gre za prvo preiskavo po tem, ko je ustavno sodišče lansko leto razsodilo, da je zakon, ki je podeljeval amnestijo vpletenim v državljansko vojno, neustaven.

Medtem ko El Salvador počasi celi rane vojne, pa se geopolitični konflikt nadaljuje na ozemlju Sirije. A v tem trenutku vsaj deklarativno z enim akterjem manj. Turčija je namreč zaključila operacijo Evfratski ščit v severni Siriji. Premier Binali Yildirim pa je poudaril, da to ne pomeni, da v prihodnosti turških posredovanj na sirskem ozemlju ne bo, temveč bodo morebitne operacije potekale pod drugim imenom. Operacija Evfratski ščit je bila sprožena avgusta lani z namenom preprečevanja združitve kurdskih ozemelj vzdolž sirske meje s Turčijo. Posredovanje, ki so ga izvajale turška vojska in s strani Turčije podprte milice, je uspelo vzpostaviti nadzor nad trikotno oblikovanim ozemljem med mesti Azaz, Džarabulus in Al-Bab. Na jugu so turške sile vzpostavile premirje s sirsko vojsko, na vzhodu pa spopade na delu fronte s kurdskimi silami preprečuje tamponska cona pod nadzorom sirske vladne vojske.

V Siriji naj bi se po nedavnemu poročilu izraelskega zunanjega ministrstva borilo tudi več tisoč kitajskih državljanov, večinoma pripadnikov etnične manjšine Ujgurov, ki poseljujejo zahodno provinco Xinjiang. Vlada province Xinjiang je zato uvedla več ukrepov, s katerimi naj bi se borila proti islamizmu. Ti vključujejo prepoved nošenja pokrival, ki zakrivajo obraz, in posedovanja “nenormalne” brade. Prav tako bo prepovedano poimenovanje otrok na način, ki spodbuja versko vnemo, in poročanje z verskimi namesto civilnimi obredi. Kriminalizirana bo tudi zavrnitev spremljanja državne televizije in radia.

Za zaključek še skok na Balkan. Ob polnoči se v Srbiji začenja predvolilni molk pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami. Na zadnji dan kampanje je volivce na naslovnicah večine srbskih dnevnih tiskanih medijev pričakalo propagandno sporočilo predsedniškega kandidata in trenutnega premierja Aleksandra Vučića. Propagandno naslovnico so objavili trije največji srbski časniki Večernje novosti, Blic in Kurir, prav tako tudi najstarejši srbski časopis Politika in še dva časopisa. Izjemi med večjimi dnevnimi časniki, ki z Vučićevim sloganom “Hitrejša, močnejša, boljša Srbija” danes nista okrasila naslovnice, sta Danas in Informer.

Slovenija

Vlada je na današnji seji sprejela predlog Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, o katerem smo natančneje poročali v včerajšnjem Offsajdu. O zakonu bo zdaj odločal Državni zbor. Še pred Vlado pa je v Državni zbor drugačen predlog zakona o izgradnji drugega tira vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš. Ta je vložil predlog zakona, kakršnega je pred nekaj tedni predlagala Civilna iniciativa za civilni nadzor nad projektom drugi tir. Slednji v nasprotju z zakonom, ki ga predlaga Vlada, ne predvideva finančnih vložkov zasebnih družb ali tujih držav. Čuš pa izpostavi tudi natančneje določeno finančno konstrukcijo in močnejše mehanizme nadzora:

Izjava

Ker je bil zakonodajni predlog civilne iniciative v Državni zbor vložen prej kot vladni predlog, Čuš pričakuje, da bo tudi prej obravnavan. Glede podpore ostalih poslanskih skupin pa ostaja skrivnosten:

Izjava

Maribor Špecijal

Na ponedeljkovi skupščini banke so nadzorniki odločili, da si bo lastnik izplačal 30,17 milijonov evrov od lani ustvarjenih 63,85 milijonov evrov dobička. Aprila lani je z 250 milijonsko kupnino postala lastnica banke družba Biser Bidco s sedežem v Luksemburgu, katerega posredna lastnika sta ameriški sklad Apollo z 80% in Evropska banka za razvoj (EBRD) z 20% deležem. Prevzem se je zgodil po tem, ko je Republika Slovenija Novo KBM dokapitalizirala z 870. milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. Banka je bila torej prodana v zelo dobrem stanju, prvi sadovi nakupa pa so že na dlani. Večinski lastniki sklada Apollo, kakor tudi Evropske banke za razvoj so ameriški vlagatelji, ki si bodo tako preko evropske davčne oaze dobiček lahko kanalizirali čez lužo.

V Mariboru se obeta ugodna prodaja srebrnine. Mestna občina Maribor (MOM) je 83,35% lastnica družbe Farmadent in tako tudi posledično njenega hčerinskega podjetja, distributerja medicinskega materiala, GoPharm. Preostali delež si med seboj deli pet okoliških občin. MOM želi podjetje GoPharm prodati, kakor je že predvideno v potrjenem občinskem proračunu za leto 2017. Preostali lastniki se s prodajo ne strinjajo. Pri omenjeni nameri bode v oči podatek, da je Farmadent za GoPharm odštel 3,5 milijona evrov, ta pa ima na svojih računih dobra dva milijona evrov nerazporejenega dobička iz preteklih let. Cena, ki jo za prodajo predvideva MOM znaša 2,5 milijona evrov. Štiri petine kupnine morebitnega kupca tako že čaka na računu. Lično pripravljen lunch paket torej...

Mariborske novice pripravila Jan Franc Podbrežnik ter Marko Vidic. Bral prvi izmed obeh.