Tožilstvo Združenih držav Amerike je vložilo obtožnico proti trem domnevnim izdelovalcem in distributorjem virusa Gozi, ki je v letih od 2005 do 2011 okužil več kot milijon računalnikov po vsem svetu. Petindvajsetletni Rus Nikita Kuzmin je leta 2011 pred ameriškim sodiščem na predhodnem zaslišanju že priznal krivdo, medtem ko osemindvajsetletni Romun Mihai Ionut Paunescu in sedemindvajsetletni Latvijec Denis Calovskis v priporu čakata na odločitev pristojnih organov glede izročitve ameriškim oblastem. S pomočjo virusa naj bi obtoženci dostopali do osebnih bančnih podatkov, najprej v Evropi, nato pa še v Združenih državah. Brez maske in pištole jim je uspelo nezakonito pridobiti najmanj petdeset milijonov dolarjev.

Venezuelsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je vlada pridobila obveščevalne podatke, iz katerih izhaja, da desničarski skrajneži s pomočjo sovražnih elementov iz tujine načrtujejo napad na podpredsednika države Nicolasa Madura in predsednika parlamenta Diosdada Cabella. Venezuelske oblasti so v preteklosti že večkrat obtožile tujino spodkopavanja političnega režima predsednika Huga Chaveza, ki se trenutno zdravi na Kubi. V njegovo podporo so včeraj v prestolnici Caracasu ob obletnici strmoglavljenja diktatorja Marca Pereza Jimeneza leta 1958 potekale demonstracije, svoj protestni „šou“ pa je pripravila tudi opozicija.

V minolovec ameriške vojne mornarice, ki je pred tednom nasedel na koralni greben pred filipinskim otokom Palawan, je že vdrla zajetna količina vode. S tem so splahneli upi, da bi plovilo ob ugodnih okoliščinah odvlekli v globlje vode, reševanje pa se za sedaj osredotoča zgolj na izčrpavanje zajetne količine pogonskega goriva. V prihodnje naj bi ladjo poskušali dvigniti na drugo ladjo, kar pa bi lahko trajalo tudi do dva tedna. Filipinske oblasti so napovedale, da bodo od jenkijev zaradi nedovoljenega vplutja v občutljiv ekosistem, ki je pod zaščito Unesca in posledične škode, zahtevale plačilo kazni. S plačilom le-te se je malce ironično leta 2005 morala sprijazniti tudi okoljevarstvena organizacija Greenpeace, ki je s svojim „Mavričnim bojevnikom 2“ prav tako poškodovala koralni greben. Nevladniki so se takrat izgovarjali na zastarele zemljevide filipinskih oblasti.

Benjamin Netanjahu si glede na povolilni razvoj dogodkov lahko obeta še nadaljnje vodenje izraelske vlade. Jair Lapid, vodja drugouvrščene stranke na volitvah Ješ Atid, ki naj bi sicer zastopala liberalne in sekularne volivce, je namreč nenaklonjen oblikovanju levosredinskega bloka proti desničarski Netanjahujevi stranki Likud. Nekdanji televizijski voditelj Lapid meni, da rezultat volitev njegovo stranko napotuje k sodelovanju, in to takšnem, kakršnega si z besedami o čim širši koaliciji želi tudi Netanjahu.

V Veliki Britaniji so objavili izsledke raziskave javnega mnenja, po kateri si od dva tisoč vprašanih skoraj štirideset odstotkov  želi izstopa svoje države iz Evropske unije. Raziskava je bila  izvedena že pred včerajšnjim govorom premiera Davida Camerona o prihodnjih odnosih države z unijo, v katerem so sicer prevladovali proevropski toni, a je bilo napovedano tudi, da bo do konca leta 2017 v primeru ponovne zmage konservativne stranke izveden referendum o izstopu države iz unije. V to naj bi bila država po Cameronovih besedah prisiljena, če ne bo prišlo do temeljite reforme odnosov med otokom in unijo, saj takšni, kot so sedaj, po njegovem ne uživajo podpore Britancev.

Dan po tem, ko je španska centralna banka objavila podatke o manjšem padcu bruto domačega proizvoda od napovedanega, je statistični urad objavil še podatke o številu brezposelnih. Ta kazalec je precej manj optimističen, saj je stopnja brezposelnosti dosegla že 26,2 odstotka. V zadnjem četrtletju je brez dela ostalo še sto sedeminosemdeset tisoč Špancev, skupno število brezposelnih pa je že skoraj 6 milijonov. Mednarodni denarni sklad za letos predvideva 1,5-odstotno skrčenje španskega gospodarstva.

Včeraj je Državljanska lista izstopila iz koalicije, saj Janez Janša ni ugodil njihovi zahtevi po odstopu z mesta predsednika vlade zaradi poročila protikorupcijske komisije. Vesoljna Slovenija je sedaj predvsem v pričakovanju Janševega odziva, ki je napovedan po koncu današnje seje vlade. Pred začetkom seje je minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič iz vrst Državljanske liste medije obvestil, da je premieru že podal odstopno izjavo, enako pa naj bi glede na včerajšnje sklepe stranke postopala tudi finančni minister Janez Šušteršič in predsednik Državnega zbora Gregor Virant, ki odstop napoveduje za ponedeljek.

Slovenska demokratska stranka sicer še naprej bije svoj boj proti vsem. Parlamentarno–mandatna komisija je odločala o podpori Vlasti Nussdorfer za mesto varuhinje človekovih pravic, kamor jo je po posvetovanjih predlagal predsednik države Borut Pahor. Podprlo jo je trinajst od štirinajst prisotnih članov komisije, podporo pa so ji odrekli zgolj v Slovenski demokratski stranki. Po besedah Eve Irgl jih kandidatka namreč ni prepričala.

Ni pa vse tako gnilo v naši deželi. Na ekonomski fakulteti je profesor Mitja Čok predstavil rezultate mednarodne raziskave o transparentnosti pri proračunskem procesu. Najprej nam je dr. Čok, soavtor raziskave, pojasnil, kaj točno zajema raziskava :

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Za nas je seveda najbolj zanimivo, kako se je pri tem odrezala Slovenija:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

V mariborski univerzitetni knjižnici je ob prihajajočem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta potekalo že četrto znanstveno srečanje, imenovano „Vsako leto eno ime“. Več nam je povedal dr. Marjan Toš, direktor Centra judovske kulturne dediščine sinagoga Maribor:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Vsako leto se na simpoziju predstavi tudi ljudi, ki so s svojim ravnanjem pomagali preganjanim Judom. Kdo so letošnji pravičniki, kot so jih poimenovali organizatorji?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Off sta pripravila Tadej in Maja.