Sirski parlament  je sprejel resolucijo, s katero je prepoznal genocid Otomanskega cesarstva nad Armenci med prvo svetovno vojno. Armence so med vojno na ozemlju današnje Sirije in takratnega cesarstva množično preganjali in pobijali, med letoma 1915 in 1917 naj bi tako umrlo med 200 tisoč in 1,5 milijona Armencev. Republika Turčija dejanj ne zanika, vendar nasprotuje temu, da bi takratne pogrome označili za genocid. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sirsko resolucijo označil za hipokritsko, saj jo je po njegovem mnenju sprejela država, ki je sama odgovorna za smrt mnogih, pri čemer je uporabljala kemična orožja. Med državama se tako po vojaških nemirih v severozahodni Siriji napetosti v zadnjem tednu še naprej stopnjujejo. Turške poboje Armencev med prvo svetovno vojno so med drugim za genocid sicer označili že v ameriškem kongresu in nemškem bundestagu.

Ameriški senat je s 55 glasovi za in 45 proti sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi predsedniku Donaldu Trumpu omejila pristojnosti pri vojaškem posredovanju v Iranu brez privolitve kongresa. Resolucija, ki ima pravno formalno težo zakona, določa, da predsednik ameriških enot, razen če kongres razglasi vojno stanje ali sprejme resolucijo, ki bi dovolila določeno ukrepanje s silo, ne sme uporabiti v sovražne namene proti Iranu. Podoben predlog je januarja po ameriškem atentatu iranskega generala Kasema Sulejmanija sprejel že kongres. To je eden redkih predlogov, ki je po sprejetju v demokratskem kongresu preživel glasovanje v senatu, v katerem imajo večino republikanci. Trump je že napovedal, da bo na sprejeto resolucijo vložil veto, ki bo uspešen, ker le-ta ni bila sprejeta z dvotretjinsko večino, tolikšne večine pa niti v kongresu ni. Sprejetje v senatu je zato pomembno samo zato, ker kaže, da predsednik ne uživa zaupanja vseh republikancev. 

Potem ko je urad Združenih narodov za človekove pravice v sredo izdal poročilo, ki vsebuje seznam podjetij, ki poslujejo v izraelskih naselbinah na okupiranem palestinskem ozemlju, se je nanj ostro odzval ameriški zunanji minister Mike Pompeo. V izjavi za medije je izrazil svoje ogorčenje nad objavo seznama, češ da ZN s tem dokazujejo protiizraelsko držo, in pozval članice ZN, naj poročilo zavrnejo. Na seznamu podjetij so večinoma izraelska podjetja, pa tudi mogotci, kot so Airbnb, Booking, Expedia, TripAdvisor in Motorola Solutions. Poročilo Združenih narodov je pokazalo, kako določena podjetja omogočajo vzdrževanje in obstoj naselbin s tem, da nabavljajo opremo in material za gradnjo novih objektov, potem ko stare podrejo. Podjetja prav tako nudijo transportne, finančne in bančne storitve, namenjene širjenju izraelskih naselbin, ki predstavljajo hudo kršitev mednarodnega prava.

Evropsko sodišče za človekove pravice, krajše ESČP, je odločilo, da Španija ne krši Konvencije o človekovih pravicah s tem, da na meji med Marokom in eksklavo Melilla zavrača migrante. Postopek pred ESČP traja že od leta 2015, ko sta moška iz Slonokoščene obale in Malija vložila pritožbo proti Španiji, ker naj bi bilo ravnanje španskih policistov na meji v nasprotju z dvema členoma konvencije. Po večurnem čakanju na eni od visokih mejnih ograj ju je policija namreč aretirala in ju brez postopka vrnila v Maroko. Senat ESČP je leta 2017 odločil, da je špansko zavračanje migrantov kršilo Konvencijo o človekovih pravicah. Takrat je Španija zahtevala, da zadevo obravnavajo še v velikem senatu sodišča, ki je včeraj odločitev iz leta 2017 zavrnil z obrazložitvijo, da omenjena migranta, ki sta vračanje izpodbijala na sodišču, zaščite nista iskala po “pravih” kanalih, zato jima Španija le-te ni bila dolžna nuditi.

Več o protipravnih vračanjih migrantov na notranjih, zunanjih in eksternaliziranih mejah Evropske unije in spremljajočem nasilju bo govora jutri, v konferenčni dvorani Radia Študent, na Svetčevi ulici 9, ob 19. uri. Predstavljen bo projekt PUSH-BACK MAP - spletna platforma za dokumentiranje nasilja na mejah Evrope in sveta. Vabljeni.

Predstavniki Evropske investicijske banke in Družbe za ceste, krajše Dars, so podpisali 90 milijonov evrov vredno posojilno pogodbo za gradnjo druge cevi karavanškega predora. Pogodba pokriva polovico predvidene celotne investicijske vrednosti projekta, ki vključuje tudi sanacijo in varnostno nadgradnjo obstoječe cevi, preostanek sredstev pa bo Dars zagotovil iz lastnih rezerv in s krediti, ki jih bo, sedaj ko je projekt podprt z jamstvom iz Evropskega sklada za strateške naložbe, možno dobiti tudi brez poroštva države. Nadejamo se, da bo do izgradnje druge cevi karavanškega predora prišlo, še preden ga bo Dars moral odplačati, to je čez 22 let. Spomnimo, da je morala Državna revizijska komisija kar petkrat odločati o razpisnem postopku, na katerem je bil naposled izbran turški gradbinec Cengiz, s katerim je Dars 30. januarja podpisal pogodbo, sedaj pa teče 20-dnevni rok za predložitev ustrezne bančne garancije. Mimogrede, Avstrijci so prvo lopato na svoji strani Karavank zasadili že leta 2018.

 OFF je pripravila vajenka Ajda.