Vrnitev iz OFFgnanstva
829 pravnih strokovnjakov je britanski vladi poslalo odprto pismo, v katerem so podrobno opisali ukrepe, ki bi jih laburistična vlada Združenega kraljestva morala izvesti zoper Izrael zaradi izvajanja genocida v Gazi. V pismu odvetniki, pravni akademiki in enajst nekdanjih sodnikov pozivajo britansko vlado, da uporabi vsa sredstva za zagotovitev takojšnje in trajne prekinitve ognja v Gazi. Prav tako jo pozivajo k odpravi izraelske prepovedi delovanja Agencije Združenih narodov za palestinske begunce, ki jo je izraelska vlada uvedla konec januarja. Predlagajo tudi uvedbo finančnih sankcij in prepovedi potovanj za vse izraelske ministre, vojaško osebje in prebivalstvo, ki so genocid podpirali z nezakonitim priseljevanjem, financiranjem nezakonitih naselij ali z neposrednim izvajanjem genocidnih načrtov. Poleg sankcij pismo britansko vlado poziva tudi, naj pregleda obstoječe trgovinske vezi z Izraelom in potrdi, da bo izpolnila svoje obveznosti glede izvrševanja nalogov za prijetje Mednarodnega kazenskega sodišča.
Od nekdanje ustanoviteljice britanske Palestine pa k Izraelu, okupatorju tega ozemlja. V Gazi in mestu Al Zawayda so Izraelci v nočnih napadih ubili najmanj tri ljudi. V izraelskem pristaniškem mestu Ašdod pa se je zbrala skupina devetih izraelskih prebivalcev, ki blokirajo pot humanitarnih tovornjakov do severa Gaze. Tovornjaki so naloženi s pripomočki, ki jih je priskrbela Agencija Združenih narodov za palestinske begunce, krajše UNRWA. Na Zahodnem bregu so izraelske sile izvedle racije nad številnimi begunskimi taborišči, med njimi v Nablusu in Hebronu. Aretirale so štiri Palestince in požgale kmetijske pridelovalne površine v Salfitu, v Jerihu pa so ubile eno osebo. Izraelsko prebivalstvo medtem postavlja nova naselja na okupiranem palestinskem ozemlju, natančneje v Hebronu, mestu južno od Jeruzalema.
Nekdanji predsednik Demokratične republike Kongo Joseph Kabila se je po letu dni samopredpisanega izgnanstva vrnil v državo. Uporniška skupina Gibanje 23. marca, krajše M23, je potrdila njegovo vrnitev v Gomo, prestolnico province Severni Kivu, katere nadzor so uporniki prevzeli januarja. Po 18-letnem predsedniškem mandatu je Kabila pridobil mesto dosmrtnega senatorja, vendar je v četrtek 88 senatorjev glasovalo za odvzem njegove legalne imunitete, zgolj pet senatorjev pa je bilo proti. Kot razlog za odločitev navajajo številne dokumente, pričevanja in dejstva, ki nakazujejo na Kabilovo sodelovanje z oboroženo skupino M23. Nekdanji predsednik je dan kasneje preko neposrednega prenosa v živo z neznane lokacije predstavil načrt z dvanajstimi točkami, ki bi odpravil politično negotovost na vzhodu Demokratične republike Kongo. Kabila je državo zapustil po tem, ko ga je vrhovno vojaško sodišče Demokratične republike Kongo obtožilo sodelovanja v uporu, izdaje ter sodelovanja pri vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti.
Tožilstvo pomorskega sodišča v Grčiji je sprožilo kazenski postopek zoper 17 delavcev obalne straže zaradi odgovornosti brodoloma ladje Adriana leta 2023, v katerem je umrlo več kot 650 migrantov. Med obtoženimi so kapitan ladje obalne straže LS-920, takratni načelnik obalne straže in nadzornik Nacionalnega koordinacijskega centra za iskanje in reševanje v Pireju. Obtožnica jih bremeni opustitve pomoči, izpostavljanja nevarnosti migrantom na ladji ter povzročitve brodoloma, saj se je ladja med vleko obalne straže prevrnila in nazadnje tudi potonila. Ostali člani posadke so obtoženi soudeležbe pri izvajanju odločitev višjih uradnikov. Postopek sojenja obtoženim še ni znan, saj vložitev obtožnice še ni pogoj za izvrševanje nadaljnjega sodnega postopka. Ladja je junija 2023 z libijske obale izplula s 750 migranti na krovu, ki so večinoma prebivalci Sirije, Pakistana in Egipta. Brodolom je preživelo zgolj 104 ljudi, našli so 82 trupel.
Srbski blok
V Beogradu so številni sindikati za upokojence, med njimi tudi Zveza sindikatov upokojenih vojaških oseb Srbije, in študentje organizirali protestni pohod do predsedniške palače in parlamenta. Upokojenci so se zbrali, da izrazijo podporo študentskim zahtevam za predčasne parlamentarne volitve in pozovejo k reformi pokojninskega sistema za zvišanje minimalnih pokojnin. Srbski študentje so v Novem Sadu blokirali 30 križišč, prav tako pa še naprej nadaljujejo z blokado sodišča. Danes pričakujejo odločitev prizivnega sodišča glede pripora treh aktivistov Gibanja svobodnih državljanov, Srđana Đuriča, Mladena Cvijetića in Davorja Stefanovića, ki so obtoženi rušenja ustavnega reda zaradi udeležbe na protestih.
Na Hrvaškem zaradi slabih materialnih pogojev stavka 2400 delavcev treh večjih živilskih podružnic Fortenove Grupe, Jamnica, Zvijezda in PIK Vrbovec. Stavko je organiziral Sindikat zaposlenih v kmetijstvu, živilstvu, tobaku in vodnem gospodarstvu. V sindikatu pojasnjujejo, da so delodajalci zavrnili podpis kolektivne pogodbe, v katerem bi opredelili izplačilo materialnih pravic, kot so božičnica, regres, nadomestilo za potne stroške in malica, ter povišali plače. Poleg tega so delodajalci predlagali zmanjšanje in ukinitev nekaterih teh pravic. Podjetja so v odzivu na stavko zatrdila, da so se od 1. maja bruto plače povišale za deset do petnajst odstotkov ter da so s podpisanimi aneksi k pogodbi o zaposlitvi zagotovili prej omenjene materialne pravice.
Akademskih 15
Za začetek se selimo v Hongkong, kjer je v preteklih dneh ministrstvo za izobraževanje pozvalo tamkajšnje univerze, naj s ponastavitvijo postopkov omogočijo vpis študentkam, ki jih bo prizadela napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prepovedi vpisa tujih študentk na Univerzo Harvard. V petek so na hongkonški univerzi za znanost in tehnologijo objavili vabilo harvardskim mednarodnim študentom, da s svojo izobrazbo nadaljujejo v Hongkongu. Podobno ponudbo študentkam je objavila tudi hongkonška politehniška univerza. V Hongkongu sicer deluje pet od sto najvišje rangiranih svetovnih univerz. Trump je medtem napovedal zmago v spopadu z Univerzo Harvard. Na socialnem omrežju Truth Social je zapisal, da razmišlja, da bi zelo antisemitskemu Harvardu odvzel dobri 2 in pol milijardi evrov in ju dal poklicnim šolam. Spor med ameriškim predsednikom in univerzo se je sicer začel po tem, ko ta ni želela posredovati seznama tujih študentov.
V Teksasu je predstavniški dom v soboto sprejel predlog zakona, ki od vseh javnih šol zahteva, da v svojih učilnicah izobesijo deset božjih zapovedi. Zakon mora sedaj potrditi še senat, ki je sicer v marcu že sprejel prejšnjo različico zakona. Guverner Greg Abbott se po poročanju ameriških medijev sicer ni javno opredelil do sprejetja zakona. Podobna zakona so sicer že sprejeli v Louisiani in Arkansasu. V Louisiani zakon sicer še ni v veljavi, saj še čakajo na odločitev sodišča o ustavnosti predloga zakona.
Na slovenskih tleh so medtem študentke brez ustreznega prostora za učenje končno dočakale prepotrebno novost na področju zagotavljanja dodatnih čitalniških mest. V času poletnega izpitnega obdobja bodo tako poleg Centralne tehniške knjižnice za daljši čas in ob vikendih odprte tudi Narodna in univerzitetna knjižnica in nekatere čitalnice članic Univerze v Ljubljani. Na univerzi so zapisali, da bodo za vikend odprti čitalniški prostori na ekonomski in filozofski fakulteti ter dve predavalnici na pravni fakulteti. Študentkam naj bi tako ob vikendih bilo na voljo 730 dodatnih čitalniških mest. Dodatna čitalniška mesta so uredili tudi pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, kjer so na Študentskem kampusu odprli dodatno čitalnico v prostorih Steklenjaka. Na pomanjkanje čitalniških mest so sicer dlje časa opozarjali v študentskem društvu Iskra. Januarja lani so v oddaji Pod katedrom zapisali, da je za približno štirideset tisoč študentk Univerze v Ljubljani bilo na voljo le okoli štiri tisoč čitalniških mest.
V petek je ministrstvo za visoko šolstvo v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Z novelo na ministrstvu sledijo načrtovani ratifikaciji svetovne konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij. Kot ključne cilje predloga so navedli postopno vključevanje e-poslovanja in uskladitev zakonodaje s prej omenjeno konvencijo. V skladu z zahtevami konvencije bo novela uredila področje priznavanja izobraževanja osebam z mednarodno zaščito in prosilcem za mednarodno zaščito tudi v primeru, ko opravljenega izobraževanja ne morejo izkazati z dokumenti.
Za konec pa še vabilo. Ta četrtek se bo ob 19. uri na Študentskem Kampusu odvila 3. redna seja Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Od prejšnje redne seje so minili že skoraj trije meseci. Kot smo že poročale, je poslanski klub Glas konec marca podal zahtevek za uvrstitev točke na dnevni red. Ta bi morala biti po 28. členu poslovnika študentskega zbora na dnevni red uvrščena v roku tridesetih dni po oddaji predloga. Seja bi se tako morala odviti najkasneje konec aprila. Na četrtkovi seji bosta poleg volitev predsednika in treh članov volilne komisije ter člana nadzorne komisije Študentske organizacije Slovenije obravnavani še dve pomembni točki. Najprej bo na vrsti druga obravnava spremembe poslovnika študentskega zbora, ki so jo vložili v poslanskem klubu Glas z namenom, da bi uredili področje snemanja sej študentskega zbora. Pred končnim glasovanjem o predlogu, bodo poslanci sicer obravnavali še morebitne amandmaje. Sledila bo še prva obravnava predloga spremembe Statuta Študentske organizacije Univerze v Ljubljani v Ljubljani. Kot smo že poročale, se predlog, ki ga je ravno tako podal poslanski klub Glas, nanaša na spremembo definicije Študentske organizacije Univerze v Ljubljani iz javne osebe zasebnega prava v javno osebo javnega prava.
OFF je pripravila vajenka Ajla, mentorirala je Neva. Univerzitetni blok novic je pripravil Matevž.
Dodaj komentar
Komentiraj