Potopljeni med grškimi valovi
Volitve v Grčiji so vnovič prinesle zmago desnice. V parlament je prišla tudi stranka Špartanci, povezana s prepovedano fašistično stranko Zlata zora. O politični situaciji v Grčiji smo poročali že pred mesecem dni, ko so bile na sporedu volitve, katerih namen je bil zgolj, da se zgodijo, saj so potekale po zakonu, ki na tokratnih ni več veljal. Desnica je dosegla svoje, danes se tako ne obračamo k visoki politiki, ampak k politikam grške države do drugega. Migrantskega drugega Grčija v imenu varovanja evropskih zunanjih meja seveda ne tlači zgolj, ko so na oblasti desničarji, ampak tudi ko vladajo zmerneži, celo levičarji.
Sodišče Evropske unije v Strasbourgu je ravno pred drugimi letošnjimi volitvami razsodilo v prid 67 migrantov, ki so tožili grško državo zaradi nečloveških razmer v begunskem kampu Moria na otoku Lezbos. Migranti, ki so bili v Morii v letih 2017 in 2018 – torej še v času vlade Aleksisa Ciprasa iz Sirize – so opisali, da so jih ob sprejetju v center za begunce sprva namestili v nekakšno zunanjo kletko, veliko le 40 kvadratnih metrov. Na dan so jim pazniki dali sendvič in steklenico vode, spati pa so morali na tleh, brez odej ali vzmetnic. Kasneje so jih preselili v šotore, ki pa niso bili primerni za vremenske razmere, ko je deževalo, so puščali. Prav tako so puščala stranišča, tekoča voda pa je bila v sprejemnem centru na voljo 40 minut na dan. Poleg tega je bila Moria hudo prepolna. Čeprav je bilo prostora za okoli tri tisoč ljudi, so leta 2017 v taborišče natrpali sedem tisoč migrantov, leto kasneje pa devet tisoč, torej trikrat več od kapacitete. Kot kompenzacijo za razmere, v katerih so morali životariti, je sodišče vsakemu prisodilo pet tisoč evrov, prav tako mora grška država pokriti sodne stroške, a sodišče ni predvidelo nobene druge kazni za pristojne. Kamp Moria so zaprli leta 2020, zgorel je v požaru. Sodbo in poročanje o njej komentira Tobias, ki o dogajanju z Lezbosa poroča za Radio Helsinki iz Gradca.
Odškodnina, ki je bila prisojena migrantom, seveda ne bo spremenila stanja na Lezbosu. Po uničenju Morie v požaru so grške oblasti kmalu zgradile nov začasni sprejemni center za begunce Kara Tepe, a tudi v njem so migranti prenatrpani, izpostavljeni slabim higienskim razmeram, pomanjkanju elektrike in pokvarjeni hrani. Podobno kot v Morii.
Čeprav se Kara Tepe hitro širi, gre le za začasni kamp, na Lezbosu bodo namreč zgradili veliko večji in bolj zaščiten center. Poleg tega se grške oblasti poslužujejo vedno novih načinov trpinčenja migrantov. Mnogi nimajo dostopa do hrane in pitne vode, saj po mnenju ministrstva za migracije državi ni treba zagotavljati dostopa do hrane in vode osebam, ki niso več del azilnega postopka, torej so jim azil zavrnili. Grško ministrstvo za migracije in azil trdi, da so v skladu z zakonodajo o azilu in migracijah le osebe, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, upravičene do materialnih pogojev za sprejem.
V luči dogodkov na grškem morju so lahko migranti, ki jim je uspelo priti na katerega od otokov, skorajda srečni. 14. junija je potonila večja ribiška ladja, ki je po trditvah grške obalne straže plula iz Libije v Italijo. Ladja, na kateri je bilo med 400 in 750 ljudi, je potonila 80 kilometrov od grškega mesta Pilos na jugozahodu Peloponeza. Grška obalna straža je iz vode potegnila 104 preživele, našla je 82 trupel, ostali so še zmeraj pogrešani.
Sprva je ladjo opazila Evropska agencija za mejno in obalno stražo, znana kot Frontex. Med preleti Egejskega morja, ki jih je Frontex izvajal 13. junija, so opazili večjo ribiško ladjo, na kateri ljudje niso nosili rešilnih jopičev. O tem so nemudoma obvestili tako italijanske kot grške oblasti. Po poročilu, ki ga je izdal Frontex, so ladjo opazili z enim od svojih letal, ki je moralo svoj prelet končati zaradi pomanjkanja goriva. Kasneje so ponudili, da na ponovni prelet pošljejo novo letalo, ki bi spremljalo ribiško ladjo, a se grška obalna straža na ponudbo ni odzvala. Od tod se časovnice različnih strani ne ujemajo.
Po časovnici, ki jo je podala grška obalna straža, so z ladjo sprva poskušali vzpostaviti stik ob 13. uri, a ladja, kakor trdi obalna straža, ni zaprosila za pomoč. Po besedah grškega ministrstva za pomorski promet je to večkrat vzpostavilo stik z ladjo, ki naj bi želela odpluti v Italijo. V noči s torka na sredo je nekdo na ladji grško obalno stražo obvestil o pokvarjenem motorju ladje. Čoln se je kmalu zatem prevrnil in v naslednjih 15 minutah popolnoma potonil.
Vendar so mnoge preiskave, med drugim tudi natančna časovnica, ki so jo rekonstruirali novinarji BBC-ja, pokazale, da bi grške oblasti nesrečo lahko preprečile. Analiza gibanja drugih ladij na tem območju, ki so jo opravili s pomočjo platforme Marine Traffic, dokazuje, da se ribiška ladja ni premikala vsaj sedem ur. Potem ko je Frontex ladjo opazil ob osmi uri po srednjeevropskem času, je organizacija Alarm Phone ob 12. uri in 17 minut prejela prvi klic, da je čoln v nevarnosti. Trgovsko ladjo Lucky Sailor naj bi okoli 15. ure, ko je začela zavijati proti severu, grška obalna straža pozvala, naj se približa migrantski ladji in jo oskrbi s hrano in vodo. Približno pol ure kasneje, torej ob 15. uri in 35 minut, je helikopter obalne straže opazil migrantsko ladjo, a je po mnenju obalne straže takrat ladja plula po ustaljeni poti.
Dve uri in pol kasneje, torej okoli šeste ure popoldne, se je migrantski ladji približalo drugo plovilo, in sicer Faithful Warrior. Grške oblasti so trdile, da so med 19.40 in 22.40 migrantsko ladjo opazovali z razdalje, čoln pa naj bi držal enakomerno smer in hitrost, a so slike od blizu v tem časovnem oknu pokazale, da se ladja ni premikala. Predstavniki grške vlade so v izjavi za javnost dejali, da so se pripadniki grške obalne straže skušali vkrcati na čoln z migranti, da bi ocenili nevarnost, a so po vladnih trditvah migranti odstranili vrv, rekoč da ne želijo pomoči. Sodeč po slikah in videih se ladja ni premikala naslednjih sedem ur, šlo je za premik nekaj navtičnih milj, kar je posledica vetra in valov. V tem času je obalna straža vztrajala, da ladja ni v okvari in da nadaljuje svojo pot proti Italiji. Čoln se je začel potapljati okoli enajste ure zvečer.
Za nesrečo so v Grčiji obtožili devet Egipčanov, starih med 20 in 40 let. Krivde grške oblasti seveda niso prevzele, so pa namesto tega razglasile tridnevno žalovanje, pojasnjuje sogovorec.
Frontex je kasneje tudi objavil poročilo in dronske posnetke ladje, kar dokazuje, da so spremljali dogajanje. Potem ko je agencija grško obalno stražo obvestila o nesreči, jo je prav obalna straža preusmerila na opazovanje druge ladje v bližini Krete. Zakaj Frontex ni ukrepal, pojasnjuje Tobias.
Foto: Grška obalna straža, Aegean Boat Report, Twitter
Dodaj komentar
Komentiraj