Kot je bilo dogovorjeno na včerajšnjih mirovnih pogovorih,  je Rusija zjutraj odprla humanitarne koridorje iz več obstreljevanih ukrajinskih mest, in sicer iz Kijeva, Harkova, Mariupola, Sumija in Černigova. Sočasno z odprtjem evakuacijskih poti so se prekinili spopadi na območju. Ukrajina je sicer včeraj v tretjem krogu pogajanj najprej zavrnila ruske načrte za vzpostavitev humanitarnih koridorjev. Označila jih je za nemoralne, saj je bilo v ruski ponudbi predvideno, da bi samo dva od koridorjev vodila na nenapadeno ozemlje Ukrajine, preostali pa v Rusijo in Belorusijo. Rusija se je na pritožbe odzvala, da bodo lahko civilisti mesta zapustili v katerikoli smeri. Čez vikend je bilo več poskusov evakuacije civilnega prebivalstva neuspešnih, ker ruska stran ni prekinila obstreljevanja.

Razen vzpostavitve evakuacijskih poti pogajanja med Ukrajino in Rusijo včeraj niso prinesla drugih sprememb. Ruska delegacija je sicer opustila zahtevo po denacifikaciji in demilitarizaciji Ukrajine. Po besedah ruskega zunanjega ministrstva je bila demilitarizacija že dosežena. Je pa Rusija zahtevala, da vodjo proruske opozicije Jurija Bojka imenujejo za ukrajinskega predsdnika vlade. 

Napredovanje ruske vojske na bojišču se je medtem upočasnilo. Ukrajinska obveščevalna služba je sporočila, da je bil zunaj Harkova ubit 45-letni ruski general Vitalij Gerasimov, veteran bojev v Čečeniji in Siriji. To je že drugi general, ki ga je izgubila ruska vojska v enem tednu. 

Japonska je proti Rusiji in Belorusiji uvedla nove sankcije. Zamrznila je premoženje dvajsetim ruskim funkcionarjem, med katerimi so tudi namestnik vodje osebja Putinove administracije in vodilni v podjetjih, ki so tesno povezana s Kremljem. Objavljeni japonski seznam sankcioniranih vsebuje tudi dvanajst beloruskih vladnih predstavnikov in podjetnikov ter dvanajst ruskih in beloruskih organizacij. Japonska poleg tega prepoveduje izvoz opreme za rafinerije, ki je namenjena za Rusijo, in izvoz več izdelkov, ki bi jih lahko uporabila beloruska vojska. 

Na vse več sankcij, ki ciljajo na rusko naftno industrijo, se je odzval podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak. Zahodne države je opozoril, da bi prepoved uvoza ruske nafte pripeljala v katastrofo na globalnem trgu. V primeru, da bi do prepovedi prišlo, je napovedal dvakrat višje cene nafte, naftni sodček bi se lahko po njegovih besedah podražil na približno 275 evrov. Rusko opozorilo je sledilo ameriški izjavi, da Združene države Amerike in njihove zaveznice premišljujejo o prepovedi uvoza ruske nafte. 159-litrski sodček nafte se je od decembra že podražil s približno 70 evrov na malo manj kot 110 evrov.

Ameriško ustavno sodišče je s šestimi glasovi za in tremi proti zavrnilo pritožbe republikancev iz Severne Karoline in Pensilvanije v zvezi z na novo narisanimi volilnimi okrožji. Nova okrožja je letos pred novembrskimi volitvami v kongres in senat zarisalo vrhovno sodišče v obeh zveznih državah. V posameznem okrožju bi morali biti bolj enakomerno zastopani tako demokratični kot republikanski volivci. V Severni Karolini in Pensilvaniji je sodišče posredovalo, ker državni zakonodajalci niso izpolnili vseh zakonskih zahtev pri določitvi okrožij. Razsodbi sodišča so naklonjeni predvsem demokrati, ki lahko pričakujejo kakšno zmago več, kot bi jo sicer. Republikanci pa bodo verjetno izgubili dve okrožji v Pensilvaniji oziroma sedem v Severni Karolini. V prikrojevanju volilih okrožij so se izmojstrili predvsem republikanci, kar jim je omogočilo, da imajo, glede na število prejetih glasov, bistveno večje število kongresnikov. Volilni okraji se spreminjajo po štetju prebivalstva vsakih deset let, jesenske kongresne volitve pa bodo prve, ki bodo potekale po novih volilnih zemljevidih. 

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbo Roka Snežiča, s katero je hotel ponovno pridobiti dovoljenje za vstop v državo. Snežič ima prepoved vstopa v Bosno od konca leta 2020, ko so ga varnostne službe BiH označile za grožnjo varnosti in integriteti države. Problematično je bilo njegovo odpiranje fiktivnih podjetij na območju Banjaluke, s čimer se je izogibal plačevanju davkov v Sloveniji. Po njegovem je sicer šlo za davčno optimizacijo, kar so oglaševali tudi številni Snežičevi jumbo plakati po Sloveniji. V pritožbi naj bi Snežič med drugim navedel, da mu prepoved onemogoča stik z njegovo družino. 

V skladu s pričakovanji so se cene naftnih derivatov že močno dvignile na mnogih bencinskih črpalkah v Sloveniji. Cene bencina in dizla, ki sicer zaradi vojne v Ukrajini naraščajo že nekaj tednov, so dosegle rekordne vrednosti. Še včeraj je bilo za liter dizelskega goriva potrebno odšteti okoli evra in pol evra, danes pa že 1,67 evra. Gneča na bencinskih servisih je bila zato velika, na nekaterih pa je celo zmanjkalo goriva. Zdajšnja vlada je jeseni 2020 sprejela zakon o liberalizaciji cen naftnih derivatov, kar pomeni prosto določanje cen na trgu. 

Danes, na osmi marec, mednarodni dan žena, več društev in nevladnih organizacij prireja v Ljubljani shod, s katerim zahtevajo izboljšanje položaja žensk v slovenski družbi. S protestom opozarjajo na nujnost dejanskih spremembe, zahtevajo, da se v javnosti sliši in upošteva ženski glas. Za Radio Študent je predoviline zahteve vseh zbranih organizacij predstavila Ana Kalin, predsednica društva Ženski lobi Slovenije. 

Izjava

Shod se začne danes ob 16. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani!

Izjava

Tradicionalno se pred 8. marcem razglasi dobitnik nagrade za najbolj seksistično izjavo leta, ki jo podeljujeta kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si. Bodečo nežo je letos prejel duhovnik in gimnazijski učitelj Andrej Vončina, ki je udrihal proti participaciji žensk v profesionalnih športih.