Najnovejši Snowdnov izpustek razkriva program Turbina, skupni projekt ameriške protiobveščevalne agencije NSA ter njihovih britanskih in japonskih kolegov. Turbina iz okuževanja računalnikov izključuje človeški faktor in ga popolnoma avtomatizira. NSA je leta 2004 začela z nekaj 100 okuženimi računalniki, ki jih je lahko prisilila, da razkrijejo in posredujejo osebne podatke njihovih uporabnikov. Do leta 2010 je projekt okuževanja zrasel na deset tisoč računalnikov, po treh letih delovanja Turbine pa že na nekaj milijonov. Sistem Turbina sicer sodi v širši projekt Turbulenca, ki vključuje tudi projekte za zbiranje uporabniških imen in gesel, sledenje prek mikrofona in kamere, beleženje spletne zgodovine in vtipkanega besedila ter za dupliciranje podatkov, ki potujejo prek izmenljivih medijev.

Kitajska je na ljudskem kongresu sprejela usmeritve za nadaljno liberalizacijo gospodarstva. Okrog 3000 delegatov komunistične partije je z veliko večino podprlo delovna poročila premiera Li Kequianga in ostalih članov centralnega komiteja. Kot prednostne naloge so opredeljene: spodbujanje zasebnih podjetij, nadzor nad inflacijo, krepitev socialne stabilnosti ter boj proti korupciji in onesnaževanju zraka. Potrjen je bil tudi proračun, ki predvideva dvanajstodstotno zvišanje sredstev za vojsko. Human Rights Watch medtem opozarja, da bi se morala Kitajska bolj osredotočiti na voljo ljudi, namesto da njihove ideje zatira. V svojem odprtem pismu kongresu je opozorila na tri najbolj pereče stvari, in sicer ukinitev vseh oblik samovoljnega pridržanja osumljencev, sprejetje celovitega zakona o nasilju v družini in ratifikacija Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.

Ameriški predsednik Barack Obama je danes gostil ukrajinskega premiera Arsenija Jacenjuka in mu zaupal, da Združene Države Amerike zavračajo referendum na Krimu in njegovih rezultatov tudi ne bodo priznale. Izrazil je sicer upanje, da do referenduma sploh ne bo prišlo, v nasprotnem primeru pa bo Rusija zanj dobila račun zaradi kršenja mednarodnega prava. Zahod je medtem že sprožil politične in gospodarske pritiske na Rusijo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je začasno ustavila pristopna pogajanja z Rusijo, to je storila na podlagi mnenja članic, da bi morala prednost pred Rusijo dobiti Ukrajina. Pridružitev Rusije OECD je več let oviralo dejstvo, da ni članica svetovne trgovinske organizacije. Ko je to postala lani, se je članstvo v OECD zdelo naslednji logični korak.

Ukrepe proti samovoljnim ruskim interesom pripravlja tudi Ukrajina. Vrhovna rada je sprejela zakon, ki ustanavlja strukturo Narodne garde, katere vrste bo polnilo do 60.000 prostovoljcev. Sporočili so, da se z njimi nameravajo postaviti po robu ekspanzionističnim težnjam Rusije. Narodna garda bo sodila pod notranje ministrstvo, sestavljali pa jo bodo predvsem protestniki, ki so si izkušnje nabrali v bojih s policijo na kijevskem trgu Maidan. Načeloval ji bo Andrej Parubij iz skrajno desničarske stranke Svoboda.

Izrael je sprožil zračni napad na območja baz Hamasovih voditeljev in brigade Al-Quds, krila te islamistične skupine. Napad je bil povratni ukrep zaradi včerajšnje salve 60 raket, ki so padle na območje Južnega Izraela. Odgovornost za napad je prevzela omenjena skupina Al-Quds, ki pa je napad sprožila dan po smrti treh njihovih članov v prvotnem napadu zračnih izstrelkov s strani Izraela. Islamski uporniki so sicer s strani Izraela, poleg ekonomskega embarga, v katerem ta sodeluje z drugimi državami, žrtve sistematičnega vojaškega nasilja.

V Veliki Britaniji kot gobe po dežju uspevajo trafike, ki ponujajo visoka kratkoročna posojila brez vezave. Ta večinoma delujejo prek elektronske transakcije posojila, kjer dolžniku ob dnevu prejema plače tudi avtomatsko odtegnejo zahtevani dolg s prištevkom oderuških obresti. Raziskava britanskega Biroja preiskovalnega novinarstva kaže, da so po finančni krizi te naraščale sorazmerno z upadanjem števila bank, katerih posojila so upadla na sedmino v primerjavi s posojili trafik. Največje število trafik deluje v depriviranih območjih zaradi večjega prejemanja posojil s strani nižjih ekonomskih razredov, ki so zaradi prakse večkratnega podaljšanja posojil vse bolj zadolženi. Najuspešnejše posojilodajalnice so večinoma v lasti mednarodnih podjetij.

Državni svet na današnji izredni seji odloča o odložilnem vetu na novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja. V primeru, da bo veto izglasovan, se bo zakon vrnil v zakonodajni postopek, kjer bo moral biti sprejet z absolutno večino glasov poslancev namesto z navadno. Poslanci državnega zbora ob glasovanju namreč niso upoštevali amandmaja poslancev Državljanske liste, ki bi zakonu podvrgel tudi posojila bonitetnih skupin D in E, ki niso bila prenesena na slabo banko, ampak so ostala v lasti bank v državni lasti. Urad informacijske pooblaščenke, ki bo ta zakon uveljavljal, smo prosili za komentar novele in omenjenih amandmajev, govori namestnica pooblaščenke, Kristina Kotnik Šumah:

Izjava v posnetku oddaje.