Vrhovno sodišče v avstralski zvezni državi Viktorija je razsodilo, da mora avstralska vlada prosilcem za azil izplačati 47 milijonov evrov odškodnine zaradi ilegalnega pridržanja in neprimernega ravnanja v centrih na otoku Manus v Papui Novi Gvineji in v otoški državici Nauru, kjer jih je prisilno zadrževala. Po višini odškodnin gre za največji primer o kršitvah človekovih pravic v avstralski zgodovini. Tožbo proti vladi je vložila pravna firma Slater and Gordon, ki zagovarja 72 odstotkov od 1923 prosilcev za azil, ki so bili pridržani od novembra 2012 do decembra 2014, v tem času pa so večkrat vložili pritožbe zaradi policijskega nasilja. Avgusta je sicer vrhovno sodišče v Papui Novi Gvineji naročilo zaprtje centra na otoku Manus. Prosilci za azil opozarjajo, da kljub zaprtju centra in izplačilu odškodnin ostajajo v enaki poziciji, predvsem pa, da gre izplačilo odškodnin najbolj v korist pravni firmi, ki je tožbo vložila, ne pa prosilcem samim.

Sodišče Evropske unije je zavrnilo tožbo Madžarske in Slovaške s podporo Poljske proti kvotnemu prerazporejanju migrantov iz Grčije in Italije. Obe državi sta tožbo vložili z argumentacijo, da Evropska unija s kvotnim sistemom presega svoja pooblastila, sodišče pa je odločitev utemeljilo s prepričanjem, da gre za sorazmeren ukrep. Do sedaj je bilo v okviru kvotnega sistema premeščenih 24 od 160 tisoč prosilcev za azil. Madžarska, ki bi jih morala sprejeti 1294, ni do danes sprejela nobenega, Slovaška pa jih je sprejela 19. Proti Madžarski, Češki in Poljski sicer poteka postopek Evropske komisije, ki je državam konec julija zaradi zavračanja sprejemanja beguncev izdala drugi opomin. V primeru, da se države ne odzovejo v kratkem, je naslednji korak tožba na Sodišču Evropske unije. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je odločitev označil za nevarno, saj po njegovem mnenju praktično in odprto uzakonja moč EU-ja nad državami članicami. Slovaški premier Robert Fico je sporočil, da njegova država sodbo sprejema, a hkrati ponovil lastno prepričanje, da begunci tako ali tako ne bodo želeli ostati na Slovaškem. Citiramo: “Naj zgradimo zidove, da bodo ostali pri nas?”

Romunski obrambni minister Adrian Tutuianu je odstopil, potem ko je izjavil, da je ministrstvu zmanjkalo sredstev za plače vojakov. Finančno ministrstvo se je odzvalo, da gre za napačne informacije in da si vsa ministrstva trenutno lahko privoščijo izplačilo plač. Predsednik vlade Mihai Tudose je sprejel odstop obrambnega ministra, ki je sicer svojo funkcijo opravljal šele dva meseca. Romunija se je v začetku avgusta zavezala, da bo obrambi namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda, kar je v skladu s priporočenimi smernicami Nata. S tako visokim odstotkom, namenjenim za obrambo, je Romunija šesta od 28 članic Nata, ki dejansko izpolnjujejo smernice. Take države so poleg Romunije še ZDA, Velika Britanija, Grčija, Estonija in Poljska.

Skačemo še v Indijo, kjer je vrhovno sodišče vsem zveznim državam in teritorijem naročilo, naj ustanovijo posebne policijske enote, ki se bodo ukvarjale s pregonom tako imenovanih kravjih vigilantov. Če vas je ime zavedlo in ste pomislili, da se kravji vigilanti znašajo nad kravami, ste v zmoti. Kravji vigilanti po Indiji preganjajo in linčajo pripadnike najnižje indijske kaste Dalite in pripadnike muslimanske manjšine v imenu krave, ki je za hindujce sveta žival. Še posebej v severnih državah Indije se je kravje vigilantstvo povečalo, od leta 2014 naprej sodišče beleži 66 takih napadov. Vladajoča hindujska nacionalistična Indijska ljudska stranka, krajše BJP, v mnogih zveznih državah neuradno podpira kravje vigilante in po poročanju Human Rights Watch celo organizira njihova urjenja. Že aprila letos je vrhovno sodišče od petih držav, v katerih vlada BJP, zahtevalo, naj ukrepajo glede naraščajočega nasilja.

Naravovarstveniki iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške so pričeli z mednarodno peticijo proti postavitvi hidroelektrarn na reki Muri. Peticija slovensko ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen poziva, naj prepreči gradnjo osmih načrtovanih hidroelektrarn na evropskem varovanem območju Natura 2000. Projekt bi po mnenju naravovarstvenikov ogrozil biosfero v poplavnih gozdovih v okolici Mure. Več pove Andreja Slameršek, organizatorka kampanje Rešimo Muro:

Izjava

Tudi Ptujčani imajo svojo peticijo. Z do sedaj nekaj več kot 1200 zbranimi podpisi nasprotujejo poseku starih cigarovcev v mestnem jedru. Posek je načrtovan v sklopu 4,8 milijona evrov vredne prenove mestne tržnice. Podpisniki zahtevajo, naj občina načrt izvede na način, da ne bo padlo nobeno drevo, sploh pa ne tista, ki so bila posajena že pred drugo svetovno vojno. Na občini odgovarjajo, da bo v načrtu prenove zasajenih več dreves, kot jih tam raste sedaj. Prav tako dodajajo, da je treba mestno drevje zaradi varnosti menjati na vsakih 50 let.

Če bodo na Ptuju slej ko prej padala stara drevesa, pa nekdanja slovenska politična velikanka Liberalna demokracija Slovenije še vedno ne obupuje. LDS se s svojim kandidatom Lujem Šproharjem podaja v tekmo za predsedniški stolček. Šprohar, doktor sociologije kulture in nekdanji direktor Urada Vlade Republike Slovenije za invalide, poudarja, da se bo osredotočal predvsem na pravico posameznika do spodobnega življenja, dela in plačila.