14. 7. 2023 – 15.00

Z Zvezdanom do Zvezd OFF

Audio file

Začenjamo pri evropskih oblastnikih, ki si želijo več streljanja. Evropski parlament je s 505 glasovi za potrdil načrt za povečanje proizvodnje streliva na milijon kosov letno, ki ga bo sedaj moral potrditi še Svet Evropske unije. Cilj 500 milijonov evrov vrednega projekta je povečanje proizvodne zmogljivosti in odprava pomanjkanja obrambnih proizvodov Evropske unije, zlasti raket in topniškega streliva. Predvsem pa je njegov namen pospešitev dobave streliva Ukrajini. Poslanci so se zavezali tudi, da za izvoz streliva v Ukrajino ne bodo veljale izvozne omejitve. 

Audio file
22. 11. 2022 – 17.00
Turčija začela z novo vojaško operacijo na severu Sirije

Sirske oblasti so odločile, da bodo Združeni narodi lahko še nadaljnjih devet mesecev dostavljali humanitarno pomoč skozi severozahodni mejni prehod s Turčijo Bab al Hava. Odločitev je bila sprejeta, potem ko je Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov v začetku tedna uporabila veto na podaljšanje delovanja tega humanitarnega koridorja. Humanitarna pomoč v Sirijo preko tega mejnega prehoda skozi Turčijo prihaja vse od leta 2014, ko je bila država sredi vojne proti Islamski državi, dodatno pa se je okrepila februarja letos, ko je regijo prizadel potres.  Bab al Hava je sicer edini mejni prehod, skozi katerega lahko Združeni narodi dobavljajo humanitarno pomoč v regije, ki jih nadzorujejo uporniške skupine in ne sirska vlada. Obstoj humanitarnega koridorja gre na roko tudi Turčiji, ki financira in vojaško podpira uporniške džihadistične milice na severozahodu Sirije v njihovem boju proti kurdskim samoobrabnim milicam YPG.

Audio file
2. 7. 2012 – 18.00
Pogovor z enim od glavnih organizatorjev izraelskih "socialnih" protestov Alonom Leejem Greenom

Palestinska beduinska skupnost Humsa al Bkai je bila ta teden prisiljena zapustiti svoje naselje na severu doline reke Jordan na okupiranem Zahodnem bregu, potem ko so izraelski okupatorji zažgali enega od šotorov, v katerem sta bila dva človeka. 36 beduinov, od tega 20 otrok, se že nekaj časa upira izraelskim naseljencem, ki so prejšnji mesec v bližini postavili protizakonito naselje. Po besedah odposlanke Združenih narodov in humanitarne koordinatorke v Palestini Lynn Hastings so izraelski naseljenci skupnost ustrahovali in jim preprečevali prosto gibanje in dostop do njihove zemlje. To sicer ni osamljen primer terorja izraelskih okupatorjev v zadnjem času. Maja je bilo 132 Palestincev zaradi napadov na družine in mladoletne otroke prisiljenih zapustiti naselje Ein Samija slabih 30 kilometrov stran od mesta Ramala. Predvideva se, da na Zahodnem bregu živi več kot 700 tisoč priseljencev v skoraj 300 naseljih, ki so po mednarodnem pravu ilegalna.

Združeni arabski emirati so v luči izboljšanja odnosov z Islamsko republiko Iran iz zapora izpustili 15 iranskih državljanov. Iransko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je do te odločitve prišlo po pogovorih med iranskim zunanjim ministrom Hoseinom Amirjem Abdolahijanom in emiratskimi oblastmi. Nerazjasnjeni pa ostajajo razlogi, da so bili zaprti. Že prej ta mesec sta nekatere iranske zapornike izpustila tudi Kuvajt in Katar, kar je posledica sprememb v iranski diplomaciji v zadnjem obdobju, s katerimi skuša izboljšati svoje odnose z državami arabskega polotoka. Ključni korak k temu je bil storjen aprila, ko je Islamska republika zopet vzpostavila diplomatske odnose s Saudovo Arabijo.

Audio file
8. 1. 2016 – 17.00
Šiitska manjšina v luči zaostritve odnosov med Saudovo Arabijo in Iranom

Voditelj tajske stranke Naprej Pita Limjaroenrat na glasovanju o premierju v parlamentu ni dobil potrebne večine. Njegova stranka je na majskih parlamentarnih volitvah dobila 151 sedežev, kar je sicer zadostovalo za oblikovanje koalicije iz osmih strank, ki zaseda 312 od 500 stolčkov v spodnjem domu parlamenta. Pita je na glasovanju dobil 324 glasov, za izvolitev pa bi potreboval več kot polovico od 750 sedežev velikega dvodomnega parlamenta. O novem premierju namreč odloča tudi senat, ki ga od leta 2017, ko je bila spremenjena ustava, imenuje vojska in zato v njem večino predstavljajo promonarhični konservativci. Senat je tako Piti namenil zgolj 13 glasov. Konservativci nasprotujejo načrtu stranke Naprej, ki se je zavezala, da bo spremenila stroge kraljeve zakone, ki predvidevajo zaporno kazen od treh do 15 let za obsojene obrekovanja tajske monarhije. Ustavno sodišče je v sredo sprejelo primer, v katerem je Pita obtožen poskusa strmoglavljenja ustavne monarhije, zato mu grozi suspenz v parlamentu, kar pa mu teoretično ne preprečuje, da bi postal predsednik vlade.

Audio file
31. 5. 2023 – 17.00
Kurti prekinil žurke vojakov Kfora, razhudil veleposlanika ZDA

V kosovskem parlamentu so pele pesti. Pretep je izbruhnil, potem ko je opozicijski poslanec med govorom premierja Albina Kurtija polil z vodo. Ministrska ekipa je v parlamentu, ki je za slabo minuto postal boksarski ring, poslanci pa boksarji na svojem prvem treningu, delovala složno. Postavili so se v bran Kurtiju in udrihali po opozicijskih poslancih, ki so udrihali nazaj. Kurtija so spravili na varno, nihče naj ne bi bil huje poškodovan. Pretep je nastopil kot epilog tridnevne razprave o zvočnem posnetku pogovora med članico vladajoče stranke Mimozo Kusari-Lila in srbskim poslancem Slavkom Simićem. V pogovoru, ki se je odvil junija lani, je Kusari-Lila izdala, da je bila prej v kontaktu s srbskim nacionalističnim politikom Milanom Radoijčićem, ki je zaradi obtožb o organiziranem kriminalu in korupciji pod sankcijami ZDA. 

Svet Radiotelevizije Slovenija je za predsednika nove uprave izglasoval Zvezdana Martiča. Prejel je 16 od 17 glasov svetnikov, en glas pa je prejel protikandidat Miha Krišelj. Rajko Gerič, odgovorni urednik informativnega programa na drugem televizijskem programu, in Peter Dular, pomočnik nekdanjega generalnega direktorja, nista prejela nobenega glasu. Martič je kot novinar že dlje časa zaposlen na RTV-ju, med letoma 2019 in 2021 je bil pomočnik takratne direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak. Martič pravi, da čistke kadrov, ki so pod prejšnjim vodstvom prišli na RTV, ne bo.

Izjava

Bodo pa po pregledu pogodb zaposlenih videli, kakšna je situacija, in temu primerno ukrepali.

Izjava

Državni zbor se je na izredni seji seznanil z odstopom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je odstopno izjavo podpisal že prejšnji teden. Njegovo funkcijo bo začasno opravljal premier Robert Golob, ki je zatrdil, da zdravstvena reforma ostaja ključna prioriteta vlade. Bešič Loredan državnemu zbor še ni sporočil, ali namerava opravljati funkcijo nadomestnega poslanca. 

Foto: Osebni blog Zvezdana Martiča

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.