Zadeti BolsonarOFF
Vodja vladajoče sudanske hunte Abdel Fatah Al Burhan je zavrnil načrt za premirje s paravojaškimi Silami za hitro posredovanje, krajše RSF, saj so na mirovnih pogajanjih sodelovali tudi Združeni arabski emirati, ki RSF sponzorirajo. Načrt, ki so ga poleg Združenih Arabskih emiratov zasnovali predstavniki Združenih držav Amerike, Egipta in Saudove Arabije, je vključeval trimesečno prekinitev ognja, med katerim bi bila v Sudanu vzpostavljena civilna vlada. Združeni arabski emirati že od začetka državljanske vojne RSF oskrbujejo z orožjem, predvsem zaradi lastnih interesov po zlatu in mineralih, s katerimi je regija bogata. Mirovna pogajanja so se začela po večjem preobratu v vojni konec oktobra, ko so RSF ponovno zavzele regijo Darfur. V Darfurju RSF od začetka državljanske vojne aprila 2023 sistematično iztreblja etnično skupino Masalitov. V zahodnem Darfurju so sile RSF od začetka vojne ubile najmanj 15 tisoč Masalitov, skoraj 90 odstotkov preživelega prebivalstva pa je razseljenega. Državljanska vojna v Sudanu se je začela zaradi konflikta med RSF in sudansko vojsko, ki je želela enote RSF integrirati v svoje vrste, čemur so Sile za hitro posredovanje nasprotovale. Sudanska vlada je RSF leta 2018 najela za zatiranje revolucionarnega ljudskega gibanja v Sudanu. V državljanski vojni je tako zaradi delovanja RSF kot tudi sudanske vojske v zadnjih dveh in pol letih umrlo najmanj 150 tisoč ljudi. Čez 14 milijonov ljudi je svoje domove zaradi vojne zapustilo, več milijonov ljudi pa je akutno lačnih.
Izrael je prvič po juniju napadel libanonsko prestolnico Bejrut, v napadu je ubil pet ljudi, med njimi tudi načelnika generalštaba Hezbolaha Haytama Tabatabaja. Poleg tega je genocidna entiteta v napadu ranila 25 ljudi. Izrael že zadnjih nekaj tednov okrepljeno napada jug Libanona.
V Gazi Izrael naprej potrjuje, da zanje prekinitev ognja očitno nikoli ni veljala. Danes je izraelska vojska ubila štiri Palestince, eden od katerih je bil ubit v dronskem napadu v mestu Bani Suheila, vzhodno od Han Junisa, ki spada v tako imenovano rumeno cono, znotraj katere so vojaški napadi prepovedani.
Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je na sodišču izjavil, da si je monitor, ki ga ima na gležnju v okviru hišnega pripora, poskušal sneti zaradi halucinacij, ki jih je imel zaradi predpisanih tablet. Bolsonaro je bil ponovno pripeljan v pripor, potem ko si je včeraj poskušal sneti monitor. Bolsonaro je prejšnji mesec prejel 27-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja v poskusu državnega udara, potem ko je oktobra 2022 izgubil predsedniške volitve proti Luizu Ináciu Luli da Silvi. 70-letnik je kazen doslej prestajal na domu zaradi slabega zdravja.
Danes se je v Belgiji začela tridnevna splošna stavka v znak protesta proti vladnim varčevalnim ukrepom. Stavka bo potekala v treh valovih: danes stavkajo železniški delavci, jutri šolski in zdravstveni delavci, v sredo pa letališki delavci. Sindikati zahtevajo zvišanje davkov na »bogastva digitalnih gigantov«, njihova glavna zahteva pa je umik načrtov o znižanju pokojnin in socialne pomoči, ki jih je oktobra napovedala vlada premierja Barta De Weverja. Belgijska vlada protidelavske ukrepe opravičuje z izgovarjanjem na velik državni dolg.
Na predčasnih predsedniških volitvah Republike Srbske je s slabimi 51 odstotki glasov zmagal Dodikov zaveznik Siniša Karan iz Zveze neodvisnih socialdemokratov in tako premagal protikandidata Branka Blanušo iz Srbske demokratske stranke. Karan, ki je bil prej notranji minister, bo na funkciji sicer le slabo leto, saj so redne predsedniške volitve v Republiki Srbski napovedane za naslednjo jesen. Milorad Dodik se je moral od svojega položaja predsednika entitete posloviti avgusta, torej mesece po tem, ko ga je konec februarja sodišče Bosne in Hercegovine spoznalo za krivega neupoštevanja visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Christiana Schmidta. Funkcija visokega predstavnika je bila vzpostavljena z namenom nadzora Daytonskega sporazuma, katerega 30-letnica je bila v petek. Več o volitvah v Republiki Srbski v OFFsajdu ob petih.
Združene države Amerike so na seznam tujih terorističnih organizacij dodale Cartel de los Soles, za katerega Trump trdi, da je povezan z venezuelskim predsednikom Nicolásom Maduro. Cartel de los Soles sicer sploh ni dejanski kartel ali kakršnakoli organizacija: gre za pogost slabšalni izraz, ki se v državi že od devetdesetih let uporablja za visoke vojaške poveljnike, ki so s svojimi položaji obogateli. Gre torej za še eno potezo Donalda Trumpa, ki skuša očrniti predsednika Maduro zavoljo lastne protimigrantske politike. V izvajanju slednje so Združene države Amerike v zadnjih mesecih izvedle že več napadov na venezuelske ladje pod pretvezo, da te pripadajo mamilarskim kartelom. V napadih so Združene države doslej ubile najmanj 80 ljudi, med katerimi je veliko ribičev.
Volivci so zakon o prostovoljnem končanju življenja na včerajšnjem referendumu s 53,4 odstotka zavrnili. Referenduma se je udeležilo slabih 41 odstotkov volilnih upravičencev. Zakaj je bil na referendumu zakon zavrnjen in kakšna je njegova prihodnost, pove soavtor zakona iz društva Srebrna nit, Andrej Pleterski.
Izjava
40 tisoč overjenih podpisov, potrebnih za zakonodajni referendum proti zakonu o prostovoljnem končanju življenja, je v državni zbor septembra vložil Aleš Primc, predstavnik samooklicane koalicije Proti zastrupitvi bolnikov! Kot povod za razpis referenduma je navedel, da je zakon načrtoval zmanjšanje števila bolnikov z zastrupljanjem. Proti zakonu sta bili tudi obe opozicijski stranki SDS in NSi, verske institucije naše sekularne države ter Zdravniška zbornica Slovenije.
Dodaj komentar
Komentiraj