V Libanonu nič novega
V petek je na zaprti seji libanonskega parlamenta libanonska vojska predstavila načrt za razorožitev oboroženega krila stranke Hezbolah. Nalogo ji je na začetku avgusta podala libanonska vlada zaradi pritiskov Združenih držav Amerike, ki si že dlje časa želijo razorožitev oboroženega gibanja. Čeprav načrt še vedno uradno ni objavljen, pa je v medije pronicalo nekaj podrobnosti o tem, kaj naj bi obsegal. O tem, kaj je znanega o načrtu, nam pove sogovorec Anis Germani, zdravnik in politični analitik iz Libanona.
Sicer skriven načrt je v javnost pronical predvsem zato, da bi pomiril interne napetosti v državi. Tako je bila zlasti razkrita vsebina načrta, ki nakazuje na to, da načrt ne predvideva agresivnega odnosa med Hezbolahom in vojsko. Več sogovorec.
Odločitev o razorožitvi Hezbolaha je bila tako sklenjena na hiter način in pod pritiskom Združenih držav Amerike. Predlagani načrt je namreč osnovan na tako imenovanem »ameriškem poročilu«, ki ga je napisal posebni odposlanec ameriške vlade za Libanon Tom Barrack. Več pove Germani.
Poročilo je osnovano na predpostavki, da se bodo izraelske sile držale premirja, ki so ga s Hezbolahom podpisale novembra lani. Toda sionistična vojska – pričakovano – ni izpolnila svojega dela dogovora.
Ker je ameriško poročilo tako že v svojih izhodiščih popolnoma nemogoče, je tako za libanonsko vlado postalo nujno, da od njega odstopi, brez da bi uradno opustila mirovni dogovor. Zato vojski za pripravo načrta o razorožitvi ni dodelila dejanskega roka za izvedbo razorožitve, ki ostaja pogojena z izraelskim spoštovanjem premirja, česar ni za pričakovati. Podrobneje sogovorec.
Iz celotne afere glede razorožitve Hezbolaha je jasno razvidna velika vloga pritiskov, ki jih nad Libanonom lahko vršijo ZDA. Kot pojasni Germani, je najvidnejša oblika pritiskov ameriška grožnja, da bodo Izrael spustile z verige in Libanonu ne bodo mogle več zagotavljati varnosti.
Grožnjam z izraelsko invazijo pa se pridružijo tudi grožnje z vrnitvijo Libanona pod okrilje Sirije, zopet s podporo ZDA.
izjava
Poleg direktnih groženj ameriškega hegemona pa je vzvod za pritiskanje na Libanon tudi novopečeno dogovarjanje med Sirijo pod nadzorom Al Džolanija, Ahmeda Al Šare in Izraelom glede razkosanja Libanona v zameno za priznavo izraelskih okupacij. Podrobneje Germani.
Poleg nasilnih groženj ZDA na Libanon pritiskajo tudi s praznimi obljubami o ogromnih investicijah zalivskih držav v Libanon.
Libanon je tako podvržen kapricam svetovnih in regionalnih silakov, kot zgolj žeton v igri globalne geopolitike. Po mnenju Germanija je del krivde mogoče pripisati notranji politični strukturi Libanona, saj ta onemogoča oblikovanje močnega državnega aparata.
Sogovorec meni, da je, čeprav je načrt o razorožitvi Hezbolaha povzročil buren odziv, prerano, da bi lahko govorili o možnosti nove državljanske vojne v Libanonu. Prav tako izraelska vlada vsaj zaenkrat ni izrazila zanimanja za razširitev vojne v Libanonu in se zdi zadovoljna z neprenehnim obstreljevanjem južne regije države.
Pri razorožitvi Hezbolaha je po mnenju sogovorca tudi brezpredmetno govoriti o političnih manevriranjih strank, saj so rezultati volitev bolj odvisni od volilnega zakona. Ta političnim strankam omogoča ustvarjanje območij, kjer lahko zagotovijo izvolitev njihovih kandidatov, s čimer se še naprej fragmentira državna oblast.
Za potrebe volilne politike Libanona je tako načrt za razorožitev Hezbolaha možno izkoristiti na mnogo različnih načinov. Ključno pa je, da znotraj libanonskega političnega prostora največja razhajanja ne obstajajo na področju notranje, temveč zunanje politike. Politične stranke se namreč med seboj strinjajo glede problemov notranje politike, jabolko spora pa je predvsem vprašanje oboroženega odpora proti Izraelu. Več sogovorec.
Načrt za razorožitev Hezbolaha tako na koncu izpade kot velika ogromna ničla. Kot strah je od znotraj votel, na zunaj ga pa nič ni. Gestikulacija za pomiritev geopolitičnih interesov, ki so preveč zapleteni v lastna nasprotovanja in v sledenje lastne koristi, da bi sploh lahko omogočili predpostavke načrta za razorožitev. Kot vedno, se nikoli nič ne zgodi.
Dodaj komentar
Komentiraj