Kongresni odbor za preiskavo lanskega napada na ameriški kongres je soglasno priporočil kazenski pregon nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Odločitev odbora je prva predlagana kazenska ovadba zoper aktualnega ali bivšega predsednika ZDA. Odbor s tem poziva ministrstvo za pravosodje, naj Trumpa obtoži štirih kaznivih dejanj: pozivanja k vstaji in podpiranja vstaje, motenja uradnega postopka, zarote za ogoljufanje ZDA in zarote za podajo neresnične izjave pred zvezno vlado. Proti vodji republikancev v predstavniškem domu Kevinu McCarthyju in kongresnikom Scottu Perryju, Andyju Biggsu, Jimu Jordanu in Moju Brooksu pa odbor priporoča preiskavo kršenja pravil etičnega kodeksa. Odbor meni, da obstaja dovolj dokazov za obtožbo vpletenih predstavnikov oblasti v napad šestega januarja, ko so Trumpovi podporniki, prepričani v goljufijo na volitvah in zlagan rezultat, vdrli v kongres z namenom ustavitve procesa potrditve Joeja Bidna za novega predsednika. Odločitev odbora za pravosodno ministrstvo sicer ni zavezujoča, nanj pa se je že odzval Trump, ki pravi, da mu odbor želi preprečiti ponovno kandidaturo za predsednika ZDA.

Vrhovno sodišče ZDA je ugodilo prošnji predstavnikov 19 zveznih držav za blokiranje predsednikove odredbe, ki bi odpravila omejitve za prosilce za azil iz južnejših držav iz obdobja pandemije koronavirusa. Republikanski funkcionarji iz 19 zveznih držav so ob strahu pred povečanih številom migrantov tik pred koncem veljave omejitev naslovili vrhovno sodišče, naj blokira Bidnovo odredbo. Ureditev iz časa Trumpove administracije je mejno osebje uporabljalo za vračanje migrantov v Mehiko pod krinko omejevanja širjenja covida-19. Vrhovno sodišče je predsedniku dalo čas do današnjega večera, da se na odločitev odzove. Bidnova ureditev naj bi migrantom zagotovila nekoliko več pravic, a bi še zmeraj morali ustrezati mnogim pogojem, da bi lahko zaprosili za azil, ostali pa bi bili še vedno zavrnjeni in poslani nazaj proti jugu.

Nekdanja podpredsednica in trenutna grška poslanka Evropskega parlamenta Eva Kaili je po poročanju belgijskega Le Soira in itaijanske La Repubblice priznala skrivanje gotovine in vednost o delovanju njenega partnerja. Kot je dejala na zaslišanju, je očetu naročila, naj skrije milijon in pol evrov gotovine. Potrdila je tudi, da je vedela za sodelovanje svojega partnerja Francesca Giorgija z nevladno organizacijo Fight Impunity, ki naj bi jo Maroko in Katar uporabljala za vmešavanje v odločitve Evropskega parlamenta. Giorgi je sodelovanje z organizacijo že priznal, odgovoren pa je bil za upravljanje z maroškim in katarskim denarjem. Zakonca sta v preiskovalnem priporu v Belgiji, Kailijin odvetnik pa po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni potrdil, da so Kailijine izjave delno priznanje sodelovanja v zadevi.

V Španiji je konservativno usmerjeno ustavno sodišče preprečilo spremembe kazenskega zakonika. Te bi spremenile delovanje vodilnega sodnega organa, to je Sveta vrhovnega sodišča, z namenom pospešitve imenovanja ustavnih sodnikov, kar bi dosegli z zmanjšanjem potrebnih glasov. Poleg tega bi prinesle blažje kazni za nasilne proteste, kar zadeva predvsem katalonske separatistične politike. Odločitev sodišča onemogoča glasovanje o reformi v senatu in prekinja njeno obravnavo v parlamentu. Sodišče je o spremembi zakonika odločalo po tem, ko je opozicijska Ljudska stranka vložila zahtevo za zadržanje sprejemanja zakonodaje. Gre za prvo odločitev sodišča, ki ustavlja zakonodajni proces, od sprejetja španske ustave pred nekaj več kot štiridesetimi leti. 

Švedsko vrhovno sodišče je preprečilo izročitev turškega novinarja in urednika časnika Zaman, Bülenta Kenesa, Ankari. Turčija Kenesa obtožuje, da je bil vpleten v državni udar leta 2016, švedsko vrhovno sodišče pa ugotavlja, da nekatere obtožbe zoper novinarja na Švedskem niso zločini. Njegova izročitev poleg tega ni mogoča zaradi možnosti pregona na podlagi političnih prepričanj in Kenesovega statusa begunca. Kenes je na turškem seznamu več deset teroristov, ki živijo na Švedskem in za katere turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan zahteva predajo Turčiji v zameno za umik turškega veta na švedsko pridružitev Natu, in je edina oseba, ki jo je Erdoğan poimensko identificiral.

Komercialna banka Etiopije po več kot letu dni ponovno obratuje v Tigraju. Odprtje banke sledi podpisu mirovnega sporazuma med etiopsko vlado in tigrajskimi osvobodilnimi silami prejšnji mesec, ki je končal dvoletni spor v tej severnoetiopski regiji. Banka je po lastni utemeljitvi prenehala delovati zaradi nestabilnih razmer v severnem delu države. Največja etiopska banka bo odprla tudi ostale podružnice v Tigraju.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je bil ponovno izvoljen za predsednika vladajoče stranke Afriški narodni kongres. Stranko, ki jo vodi od leta 2017, bo vodil še nadaljnjih pet let kljub obtožbam o korupciji in tatvini denarja ter nasprotovanju znotraj stranke. Ramaphosa je obtožen še utaje davkov in zadrževanja tujega denarja. Njegov edini protikandidat je bil bivši minister za zdravje, Zweli Mkhize, izid pa je bil tesen, saj so predstavniki provinc, ki jih je Ramaphosa v času pandemije zamenjal zaradi zlorabe covidnih sredstev, glasovali za Mkhiza. 

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je zavrnil programsko-produkcijski načrt za prihodnje leto. Za potrditev načrta je bilo potrebnih petnajst glasov, a je za glasoval en svetnik premalo. Načrt je predvideval vrnitev politične oddaje Globus, ne pa tudi ostalih oddaj, kot so Studio City, Politično s Tanjo Gobec in Točka preloma. Svet delavcev je mnenja, da produkcijski načrt ni usklajen s programskim, posebej neustrezen pa je zanje programski načrt Televizije Slovenija, ki ne vključuje za gledalce privlačnih vsebin. Ob odsotnosti drugih predlogov vodstva RTV svet delavcev predlaga vrnitev že omenjenih oddaj. Predstavnik zaposlenih v programskem svetu Sašo Hribar je na seji utemeljeval problematiko zapostavljenosti delavcev RTV znotraj programskega sveta.

Izjava

Za svet delavcev je sporen tudi sedmi člen aneksa h kolektivni pogodbi zavoda, ki napoveduje petmilijonski primanjkljaj, poleg tega pa je po njihovem mnenju upravičen sum storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev v zvezi z odpravninami, za katere je predviden skoraj poldrugi milijon evrov javnih sredstev. Nikjer namreč ne piše, da predvidene odpravnine niso namenjene le vodilnim in vodstvenim delavcem. Ker gre za nenamensko uporabo sredstev, je svet vložil kazensko ovadbo.

Gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije pod vodstvom pojočega majorja Ladislava Trohe so vložili pritožbo na poročilo o izidu treh referendumov. V obrazložitvi so kot razlog navedli po njihovem sporno prakso ugotavljanja volilne udeležbe. Ta se, kakor trdijo, preverja z volilnimi lističi še nekaj ur po volitvah ali referendumih, ko so volišča že zaprta, čeprav je iz volilnih imenikov znana že takoj po zaprtju volišč. Menijo, da gre torej za to, da se na voliščih dodaja vnaprej obkrožene glasovnice. O pritožbi bo v največ 30 dneh odločalo vrhovno sodišče. V primeru, da bi se odločanje zavleklo, se bo tudi začetek izvajanja zakonov o vladi, o RTV in o dolgotrajni oskrbi zavlekel v naslednje leto. 

OFF je pripravila vajenka Pia Zala, mentorirala je Zala.

Slika: PublicDomainPictures.net