Zaporov OFF

Zaporov OFF

Aktualno-politična novica
3. 9. 2018 - 15.00
 / OFF

Mjanmarsko sodišče je novinarja Reutersa Va Lona in Kjava Soeja zaradi izdaje državne tajnosti obsodilo na sedem let zapora. Mjanmarska novinarja sta se decembra lani znašla v priporu, ker sta preiskovala pokol desetih pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga med vojaško operacijo mjanmarskih vladnih sil v pokrajini Rakhine lanskega avgusta. Pri sebi naj bi imela tudi dokumente o vojaških načrtih, ki so privedli do izgona več kot 750 tisoč pripadnikov Rohing. Reutersova novinarja sta obtožbe zanikala in vztrajata, da jima je primer podtaknila policija, ki sta ji izročila dokumente. Po mnenju obrambe ni šlo za tajne spise, saj so bili pred tem že objavljeni. Zaradi obsodbe na Mjanmar, ki je lani ob Va Lonu in Kjavu Soeju aretiral še devet drugih novinarjev, že dežujejo kritike mednarodne javnosti in novinarskih združenj.

O možnostih uresničitve mirovnega sporazuma in vmešavanju tujih sil
 / 1. 6. 2018
Medtem ko v Mjanmaru novinarjem svobodo odvzemajo, pa so si jo zaporniki v Tripoliju ponovno vzeli. Iz zapora Ain Zara, ki se nahaja v južnem predmestju libijske prestolnice, poročajo o pobegu približno štiristo zapornikov, obsojenih zaradi različnih kaznivih dejanj. Zaporniki naj bi odprli vrata zapora, pazniki pa jim pobega niso preprečili, saj so se zaradi množičnosti zbali za svoja življenja. Do pobega je prišlo v času povečanih spopadov med različnimi rivalskimi skupinami, ki se v Tripoliju borijo za prevlado. Samo od prejšnjega ponedeljka je bilo po navedbah libijskih oblasti v spopadih med milicami ubitih 49 ljudi.

V Republiki Južni Afriki je več kot 6.000 delavcev petrokemičnega podjetja Sasol, članov večinsko belskega sindikata Solidarnost, začelo s tritedensko stavko zaradi izključenosti iz delniške sheme podjetja. Družba Sasol je pred časom predstavila 10-letno delniško shemo, ki pa izključuje bele in tuje zaposlene, kar bi po mnenju predsednika Solidarnosti Dirka Hermanna utegnilo povečati rasne konflikte med zaposlenimi. Predstavniki podjetja obtožbe zanikajo in odgovarjajo, da ima delniška shema podlago v z zakonom opredeljenim programom za ekonomsko opolnomočenje večinske črnske skupnosti, katerega namen je odpraviti zgodovinske neenakosti v državi. Stavkajoči delavci med štrajkom ne bodo povsem odložili dela, ampak bodo delovni proces ovirali s počasnejšim delom in več premori. Vzdrževalna dela, ki so predvidena v tem času v podjetju Sasol, se bodo po predvidevanjih sindikata zato zavlekla.

Španski premier Pedro Sanchez je predlagal referendum o večji avtonomiji Katalonije. Katalonci bi tako po predlogu Sancheza glasovali o novem statutu Katalonije, s katerim bi regija dobila večjo avtonomijo. Katalonski volivci so o novem statutu, ki jim je dodeljeval večjo avtonomijo, Kataloncem pa naziv narod, glasovali že leta 2006 in ga podprli s 73 odstotki, a je del statuta kasenje špansko ustavno sodišče razveljavilo. Sanchez je ob predlogu referenduma o krepitvi katalonske avtonomije zavrnil možnost glasovanja o neodvisnosti regije, katalonski predsednik Quim Torra pa se je na to odzval z besedami, da je proces neodvisnosti nepovraten. Zanjo so se katalonski volivci, kot je znano, izrekli oktobra lani, čemur je v Španiji sledila politična kriza, ki se je iztekla z nastopom nove, socialistične vlade Pedra Sancheza.  

O saudski prekinitvi blokade pristanišča Hodeida in vpogled v Jemen po 1000 dnevih državljanske vojne
 / 21. 12. 2017
Jemenska vlada pod vodstvom predsednika Abdrabuha Mansurja Hadija, ki deluje v izgnanstvu zadnja tri leta, je sprejela sklep o zvišanju plač javnih uslužbencev v domovini. Vlada je iz pisarn v saudski prestolnici, v kateri domuje zadnja tri leta, odločitev sprejela po množičnih protestih proti visokim življenjskim stroškom v obalnem mestu Aden. Prizorišče protestov sicer od januarja letos ni več pod nadzorom vlade v izgnanstvu, saj po notranjem sporu z njim upravlja tako imenovan Južni tranzicijski svet. Hadijeve sile tako obvladujejo večinoma zahodni del države, preostali del pa je pod nadzorom uporniških Hutijev in preostalih oboroženih skupin in kot tak cilj za neselektivno letalsko obstreljevanje s strani koalicije pod poveljstvom Saudove Arabije.

Kitajska na vrhu, ki se je začel danes, o sodelovanju med njo in Afriko v Pekingu, še naprej kaže velik interes za afriško celino. Voditeljem več kot 30 afriških držav je kitajski predsednik Ši Džingping ponovno obljubil za 60 milijard investicij, finančnih spodbud in pomoči, državam v razvoju pa je obljubil tudi odpis dolga. Sodelovanje naj bi še naprej segalo na področje infrastrukture, zdravstva in varnosti. Podobno je predsednik Ši Džingping napovedal tudi na kitajsko-afriškem vrhu leta 2015, ko je afriškim državam prav tako obljubil slabih 52 milijard evrov pomoči, ta pa se danes vidi v številnih kitajskih megaprojektih v Maroku, Angoli, Tanzaniji, Etiopiji, Nigeriji in Keniji. S kitajskim kapitalom so se v teh državah zgradile prometne povezave, bolnišnice in druga infrastruktura.  

kandidat za PRS
 / 17. 10. 2017
Andrej Šiško, kandidat na zadnjih predsedniških volitvah in predsednik gibanja Zedinjena Slovenija, ki se je na minulih volitvah potegovalo za vstop v državni zbor, je za časnik Večer potrdil, da je vodil postroj oborožene in maskirane skupine moških, ki je včeraj zaokrožil na spletu. Po besedah Šiška je šlo za ustanovitev straže, ki naj bi ob tem prisegla, njen namen pa naj bi bil zagotovitev javnega reda in miru samooklicane dežele Štajerske. Podobne načrte imajo Šiškovi stražarji tudi drugod po Sloveniji, Šiško pa je za mariborski časnik tudi prostodušno priznal, da so prisotni na postroju posedovali tudi pravo orožje. Navkljub temu da gre za očitno hudo kršitev ustavne ureditve države, kot opozarjajo nekateri, se pristojni za zdaj javno še niso odzvali.  

S prvim šolskim dnevom so letos začela teči tudi volilna opravila pred novembrskimi lokalnimi volitvami. Volivci lahko od danes na upravnih enotah overijo podpise podpore kandidatom in kandidatnim listam. Kandidata za člana občinskega sveta oziroma listo kandidatov mora s podpisi podpreti vsaj odstotek volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot trideset in več kot tisoč. Za vložitev kandidature za župana je potrebna podpora dveh odstotkov volilnih upravičencev v volilnem okraju, vendar ne manj kot petnajst in več kot 2500 podpisov. Politične stranke kandidate določajo z notranjimi pravili, čas za vložitev kandidatur pa se izteče 18. oktobra. Prvi krog lokalnih volitev bo sicer potekal 18. novembra.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness