Zdravstvene reforme OFF

Zdravstvene reforme OFF

Aktualno-politična novica
ZZZS
31. 8. 2016 - 15.00
 / OFF

Danska je napovedala zaostritev zakonodaje za zavračanje prosilcev za azil kot del dolgoročnega gospodarskega načrta. S tem hoče vlada najti srednjo pot pri zadostitvi Danske ljudske stranke, ki zahteva strožjo migrantsko zakonodajo, in svojih desnih zaveznikov, ki zagovarjajo znižanje davkov. Z novim zakonom bi Danska lahko zavračala prosilce za azil na mejah, če bi njihovo število močno naraslo. Točnega števila, ki bi predstavljalo težave, danska vlada ni navedla. Hkrati bi z novo zakonodajo prosilcem za azil otežili pridobitev socialnih ugodnosti in olajšali postopek za vrnitev v domovino tistih, ki jim prošnjo za azil zavrnejo. Zakon predvideva tudi povečano varovanje azilnih centrov. Sicer je Danska že v začetku leta dvignila prah s sprejemom določenih spornih protimigrantskih ukrepov - med drugim lahko policija z namenom kritja stroškov namestitve beguncem zaseže denar in vrednejše predmete. Za azil je Dansko letos zaprosilo 4700 prosilcev, število pa bi do konca leta lahko naraslo na 10.000, kar je še vedno pol manj kot lani, ko je prejela 21.000 prošenj. Zaostritev migrantske zakonodaje pa v severnoevropskem prostoru ni izjema - podobne ukrepe je v začetku letošnjega leta sprejela že Norveška.

nevtralnost spletaOrgan evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije oziroma BEREC je javnosti predstavilo smernice za interpretiranje zakonodaje o spletni nevtralnosti. To je Evropski parlament sprejel lani oktobra, deležna pa je bila številnih kritik, saj naj bi dopuščala hitre proge za specializirane storitve in zero-rating prakse. Nove smernice na teh področjih predvidevajo jasnejše omejevanje in tršo regulacijo, vendar nekaj spornih točk ostaja. Kljub temu Piratska stranka Slovenije smernice pozdravlja, pove Rok Andree:

Izjava

Več v Offsajdu Internetni nevtralnosti naproti.

SirijaTurški minister za zadeve Evropske unije Ömer Celik je zavrnil domneve o dosegu dogovora o ustavitvi spopadov med turškimi in kurdskimi silami na severu Sirije. Po njegovih besedah je Turčija neodvisna, zakonom podrejena država in je zatorej ni mogoče enačiti s terorističnimi organizacijami, kot so kurdske ljudske zaščitne enote. Turčija se v Siriji sicer bolj kot z Islamsko državo ukvarja s Kurdi, samo v nedeljo jih je bilo po poročanju observatorija za človekove pravice ubitih vsaj 40, večinoma civilistov. Vest o ohlapnem dogovoru med omenjenimi silami je v torek prišla iz poveljstva ameriške vojske. Prav Združene države Amerike pa so se delno znašle med dvema ognjema, saj podpirajo tako Turčijo kot Sirske demokratične sile, v vrstah katerih so pretežno kurdski borci. Že večkrat so omenjene strani pozvale k prenehanju bojevanja in osredotočenju na boj proti Islamski državi, po poročanju turških medijev pa naj bi Ankara zaradi ameriških kritik na zagovor poklicala njihovega ambasadorja.

Iraška državna organizacija za trgovanje z nafto je na črno listo dodala tri tankerje kurdske regionalne vlade, ki so iz iraškega Kurdistana prevažali surovo nafto. Ta poteza naj bi bila še eden izmed vzvodov pritiska na kurdsko regionalno vlado, ki je od sredine prejšnjega leta v sporu z Irakom zaradi neizpolnjevanja pogojev dogovora o delitvi prihodkov od prodaje nafte. Kurdska regionalna vlada od takrat nafto prevaža preko Turčije, trem tankerjem pa je po vladni potezi od sedaj prepovedano prevažanje iraške nafte in zasidranje v vseh iraških pristaniščih. Podobni manevri iraške vlade so se v preteklosti sicer že dogajali, vendar se je tovrstna praksa v zadnjih mesecih z začetkom pogajanj o novem dogovoru o delitvi prihodkov prekinila. Je pa Bagdad ob morebitnem ponovnem propadu pogajanj zagrozil s preusmeritvijo dobave nafte iz prestolnice iraškega Kurdistana Kirkuka v Iran.

Ostajamo pri Iraku in Kurdih. Voditelj kurdskih pešmerg Qassim Darbo je razkril, da borci Delavske stranke Kurdistana v Sinjarju od iraške vlade prejemajo mesečno finančno podporo v višini 800 dolarjev oziroma dobrih 716 evrov. Bagdad tako financira okrog 1000 borcev Delavske stranke Kurdistana, čeprav so po mnenju Darba pešmerge edine enote, ki dejansko branijo območje Sinjarja. S podpiranjem Delavske stranke Kurdistana želi Irak po njegovem mnenju onemogočiti pešmerge.

Zaposlenim v javnem sektorju se viša osnovna plača. V veljavo bo ponovno stopila plačna lestvica iz  Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je bil leta 2013 noveliran, veljal pa naj bi do konca leta 2014. Kot enega izmed varčevalnih ukrepov so ga takrat podaljšali do konca letošnjega avgusta, država pa je od takrat prihranila okrog 172.5 milijonov evrov. Osnovne plače so se do vključno 19. plačnega razreda znižale za pol odstotka, z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi pa so se zniževale progresivno. Dvig plač bodo od septembra dalje najbolj občutili tisti v višjih plačnih razredih, na ministrstvu za finance pa pravijo, da pri tem ne gre za višanje plač, temveč zgolj za odpravo varčevalnega ukrepa, dogovorjenega s sindikati.

V Novi Sloveniji so napovedali interpelacijo ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Sicer so že nekaj časa opozarjali na njeno bojda ne dovolj odločno postopanje na področju zdravstvene reforme in na zdaleč neidealne razmere v zdravstvu. Za vložitev interpelacije morajo v N.Si-ju poleg svojih petih zbrati še pet drugih poslanskih podpisov - svojega sta jim že obljubila še dokaj sveže nepovezani poslanec Andrej Čuš in Bojan Dobovšek. Več o pobudi za interpelacijo nam pove Jernej Vrtovec, poslanec Nove Slovenije:

Izjava

Zdravniške organizacije pod okriljem zdravniške zbornice so v navezi s tremi največjimi zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami Vzajemno, Slovenico in Triglavom pred nekaj dnevi predstavile svoj koncept zdravstvene reforme. Bojda je ta poteza posledica nezadovoljstva z delom ministrice na področju reforme zdravstva. Po mnenju omenjene skupine bi morali javni zavodi postati poslovno avtonomni kot gospodarske družbe, z odpravo koncesij pa bi izenačili pogoje za javne in zasebne izvajalce zdravstvenih storitev. Koncept njihove zdravstvene reforme predvideva tudi preoblikovanje zdravstvene blagajne v zavarovalnico ali več teh. Te bi sklepale pogodbe z izvajalci, kar bi vzpostavilo konkurenco in posledično znižalo stroške ter kakopak dvignilo kakovost storitev.

Reformo seveda sponzorirajo prav omenjene zasebne zdravstvene zavarovalnice. Tako so na Inštitutu za ekonomska raziskovanja ljubljanske Ekonomske fakultete za izračun tveganj ob ukinitvi njihovih zavarovanj - ki se je kot po naključju znašel pod prvo točko nacionalnega reformnega programa - plačali 30 tisoč evrov neobdavčenega denarja, kasneje pa raziskovalni skupini dotične fakultete za predstavitev predloga celovite zdravstvene reforme odšteli še 51 tisoč evrov. Kot zanimivost je morda še vredno dodati, da je skupino vodil Maks Tajnikar, kasneje pa so se ji pridružili še vidnejši strokovnjaki s področja ekonomije, zdravstva in zavarovalništva. Svoj komentar glede predstavljene reforme nam oriše kirurg Erik Brecelj:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

pojdite si popraviti zobe, proteze in srčne zaklopke, dokler še lahko, če še lahko, kmalu boste (velika večina med vami) zdravstvene ustanove v Sloveniji lahko namreč občudovali le še od daleč, izza visokih ograj, stražnih stolpov in mrkih varnostnikov (to lahko razumete dobesedno ali v prenesenem pomenu, v vsakem primeru ste ga najebali in ne bom rekel, da se mi boste pri tem smilili..čeprav si vsaj vaši najmlajši tega res ne zaslužijo, toliko, da se ve).

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness