Pregled dnevnih novic začenjamo na Karibih. Varnostni svet Združenih narodov je izglasoval konec 13 let trajajoče mirovne misije na Haitiju. V šestih mesecih bo odpoklicanih vseh 2342 mirovnikov, nadomestili jih bodo s 1000 pripadniki policijskih enot, ki bodo predvidoma odpoklicani do oktobra 2019. Mirovna misija je Združene narode stala 346 milijonov evrov, ob tem pa je prebivalcem povzročila veliko škode. Združeni narodi so priznali sokrivdo pri izbruhu kolere na otoku leta 2010, ki je pobila 10 tisoč ljudi in okužila dodatnih 770 tisoč, enote mirovne misije pa so bile obtožene spolnih zlorab lokalnega prebivalstva. Združeni narodi so edino mirovno misijo v Amerikah sprožili leta 2004 po uporu in odstavitvi predsednika Jeana-Bertranda Aristida.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal sklep, ki državam omogoča večjo svobodo pri omejevanju sredstev, namenjenih klinikam, ki omogočajo opravljanje splava. Ukrep razveljavlja zakon, ki ga je sprejela administracija Baracka Obame dva dni pred Trumpovo inavguracijo. Ta zakon je državam prepovedoval odrekanje zveznih sredstev z naslova sklada Title X nevladnim organizacijam, kot je Planned Parenthood. Program Title X je edini, po katerem je prek 300 milijonov dolarjev zveznih sredstev letno namenjenih financiranju preventivne zdravstvene oskrbe, predvsem za tiste državljane, ki si je ne morejo privoščiti. Zvezni zakon sicer prepoveduje financiranje splavov, razen v primerih posilstva, incesta ali smrtne nevarnosti. Po Obamovem zakonu so morale države klinikam ne glede na to, ali omogočajo splav ali ne, namenjati zvezna sredstva. Po Trumpovem sklepu pa to več ne velja, tako da lahko države preusmerjajo prejeta sredstva od klinik, ki splav omogočajo, h klinikam, ki tega postopka ne izvajajo.

Trump pa tokrat ni imel prstov vmes v Siriji. Tam se je začela izmenjava šiitov in sunitov v mestih in vaseh na severu Sirije, ki so jih Združeni narodi proglasili za najbolj oblegana. Dogovor štirih mest, ki sta ga pripravila Iran kot podpornik sirskega predsednika Bašarja al-Asada in Katar, ki je na strani opozicije, bo predvidoma izpeljal premestitve 30 tisoč ljudi. Sirski sunitski uporniki bodo premeščeni iz mest Madaya in Zabadani, vsaj 16 tisoč šiitov pa bo iz mest in vasi v provinci Idlib premeščeno v Alepo ali Damask. Poleg preseljevanja prebivalstva si bodo uporniki in vladne sile izmenjale zapornike, vladne sile pa so dovolile vstop v oblegana mesta Rdečemu križu in enotam Združenih narodov. Večinsko prebivalstvo v Siriji je sunitsko, medtem ko predsednik Bašar al-Asad pripada šiitski verski manjšini alavitov.

Nadaljujemo pri naših zahodnih sosedih. Italijanski letalski prevoznik Alitalia se je s sindikati dogovoril o prestrukturiranju podjetja in se s tem izognil stečaju. Sindikati so pristali na odpuščanje približno 1000 zaposlenih in povprečno 8-odstotno znižanje plač. Dogovor mora biti potrjen še z referendumom med delavci. Dogovor s sindikati je bil pogoj za finančni paket v vrednosti dveh milijard evrov, s katerim bo podjetje ubežalo stečajnemu postopku. Nujni del finančnega vbrizga vključuje 400 milijonov evrov. Polovico zneska bo zagotovil 49-odstotni lastnik Alitalie, podjetje Etihad iz Združenih arabskih Emiratov. 200 milijonov pa bosta prispevali italijanski največji banki Intesa Sanpaolo in UniCredit. Alitalia se tako očitno že tretjič rešuje pred bankrotom. Po študiji investicijske banke Mediobanca pa so davkoplačevalci od leta 1974 v družbo prispevali kar 7,4 milijarde evrov.

Mednarodni blok zaključujemo na Balkanu. Bolgarija bo mesec dni po parlamentarnih volitvah dobila novo vlado. Konzervativna stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije ali krajše GERB, ki je na volitvah zmagala s 33 odstotki glasov, bo vladno koalicijo sestavila z Združenimi patrioti, skupaj pa bosta imeli 122 od 240 sedežev v bolgarskem parlamentu. Stranki sta koalicijski sporazum podpisali po tem, ko je GERB privolil v glavno zahtevo Združenih patriotov o povišanju minimalne pokojnine. Zveza strank  Združeni patrioti je na volitvah nastopila z islamofobno, homofobno in protiromsko retoriko, med svoje vrste pa vključuje tudi antisemitsko stranko Ataka. Bolgarski predsednik Rumen Radev bo Bojku Borisovu podelil že tretji mandat predsednika vlade.

Saša Janković, drugouvrščeni kandidat na srbskih predsedniških volitvah, bo spričo protestov v Srbiji ustanovil politično stranko. Liberalni kandidat in bivši ombudsman je po porazu obtožil Vučića zlorabe državnih institucij za namen lastne predsedniške kampanje. Potrdil je, da opozicijska Demokratska stranka, ki mu je na volitvah izrekla podporo, ne bo del njegove stranke.

Nadaljuje pa se gospodarsko povezovanje Slovenije in Irana. Podjetje Iskratel je z iranskim nacionalnim telekomunikacijskim operaterjem Telecommunication Company of Iran podpisalo pogodbo, vredno 15 milijonov evrov. Kmalu sledi podpis druge pogodbe v vrednosti 21 milijonov. Iskratel bo tako sodeloval pri modernizaciji iranskih omrežij in zagotovil širokopasovni dostop v sedmih provincah. Za nacionalnega operaterja bo dobavljal terminalno opremo in opremo za centralne lokacije. Projekt sledi odprtju predstavništva v Iranu skupaj s podjetji Riko, Duol in Comita pred letom dni.

Več o gospodarskem sodelovanju z Iranom pove direktor podjetja Duol Dušan Olaj.

Izjava.

Off sta pripravila Igor in vajenec Martin.