Kot smo poročali že včeraj, je vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za revizijo postopka in zavrnilo tožbo Mojce Šetinc Pašek zaradi spornega tvita Janeza Janše, v katerem je med drugim zapisal, da na “neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P.Š.” Na sodbo se je odzvalo Društvo novinarjev Slovenije. Trdijo, da ima sodba zastraševalni učinek za novinarje, in ugotavljajo odklon od ustaljene sodne prakse. Sodišče je sodbo utemeljilo z argumentacijo, da se je Janšev tvit nanašal na delo novinarke in ne njeno zasebno življenje. Tako je po mnenju sodišča šlo za politično izražanje in ne za osebni napad. Prav tako je sodišče dodalo, da sta tako novinarka kot sedanji predsednik vlade javni osebi in da se za javne osebe predvideva višji tolerančni prag za takšne in drugačne razžalitve. Društvo novinarjev opozarja, da politik in novinarka nikakor nista enakovredni javni osebnosti, in dodaja, da žaljenje novinarjev ne more doprinesti k javni razpravi in ni povezano s svobodo izražanja, ki jo je s sodbo bojda zaščitilo vrhovno sodišče. 

Evropski odbor za proračunski nadzor je podal mnenje, da češki predsednik vlade Andrej Babiš ne sme sodelovati v pogajanjih, ki bodo oblikovala proračun Evropske unije za naslednjih sedem let. Babiša, ki je bil do kandidature na parlamentarnih volitvah lastnik družbe Agrofert, nato pa je lastništvo prenesel na dve skrbniški družbi, zaradi domnevne zlorabe evropskih sredstev in konflikta interesov že dalj časa preiskuje Evropska komisija. Obtožen je konflikta interesov, ker naj bi imel od podjetja Agrofert še vedno finančne koristi in bil hkrati predsednik vlade. Delno poročilo Evropske komisije, ki je pricurljalo v medije lani spomladi, je Babiša spoznalo za krivega. Če bo končno poročilo potrdilo to ugotovitev, evropski poslanci vztrajajo, da bi se moral Babiš odreči poslovnim interesom, prenehal prejemati evropska sredstva, ali pa odstopiti s položaja predsednika vlade. Za zdaj vztrajajo zgolj pri tem, da Babiš ne sme sodelovati pri proračunskih pogajanjih. 

Poljska vlada je za nedoločen čas prestavila predsedniške volitve, ki bi se morale zgoditi to nedeljo, in za katere si je močno prizadevala vladajoča stranka Zakon in pravičnost. Spodnji dom poljskega parlamenta je sicer potrdil zakon, ki ga je v obravnavo vložila stranka Zakon in pravičnost in ki določa, naj se predsedniške volitve izvedejo prek pošte. Veto na zakon je nato podal senat, kjer večino sedežev zasedajo pripadniki opozicije, ter obravnavo zakona vrnil spodnjemu domu. Volitve je bila vlada prisiljena prestaviti zaradi manjše koalicijske stranke Sporazum, ki vladi očita, da zanemarja javno zdravje v politično korist. Favorit za zmago na predsedniških volitvah je aktualni predsednik Andrzej Duda, ki ga podpira vladajoča stranka. Tako poljski senat kot Evropska komisija in nekatere nevladne organizacije so izpostavili kritiko, da so v času pandemije koronavirusa ostali predsedniški kandidati ustavili svoje kampanje, Duda pa se je nemoteno redno pojavljal na javni televiziji. 

Vse pogosteje pa se bo na ukrajinski televiziji pojavljal politični kameleon Mihail Sakašvili, ki ga je predsednik vlade Volodimir Zelenski imenoval na položaj vodje upravnega odbora ukrajinskega Nacionalnega urada za reforme. Sakašvili, nekdanji gruzijski predsednik, ki so ga iz Gruzije odnesle obtožbe o korupciji, se je v Ukrajino prebil s podporo nekdanjega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, ki mu je podelil ukrajinsko državljanstvo in ga imenoval za guvernerja regije Odesa. Po sporu s Sakašvilijem mu je Porošenko odvzel ukrajinsko državljanstvo in ga izgnal iz države. Ponovno ga je v ukrajinsko zavetje povabil Zelenski, ki je prvotno želel Sakašvilija imenovati za podpredsednika vlade, vendar je pri tem naletel na upor v lastni stranki Služabnikov ljudstva. Sakašvili bo iz novododeljenega položaja najverjetneje vodil postopke za odobritev novih sredstev Mednarodnega denarnega sklada. 

Dan po ukinitvi izrednega stanja in policijske ure so se v Beogradu pred zgradbo predsedništva pod geslom “s hrupom  proti diktaturi” zbrali protestniki. Z bobnanjem ob lonce in ponve so demonstrirali proti diktaturi v Srbiji, za katero krivijo predsednika Aleksandra Vučića. Protest je nadaljevanje tako imenovanih balkonskih protestov, organizirala pa ga je organizacija Državljanski odpor. Med udeleženci protesta so se znašli tudi predstavniki opozicije, med drugim člani leve iniciative Ne davimo Beograd, pa tudi predsednik nacionalistične stranke Dveri in poslanec srbskega parlamenta Boško Obradović. Slednji je pred dvema dnevoma v znak protesta žvižgal na zasedanju skupščine in iz prostora skušal odnesti srbsko zastavo. Na koncu so iz palače odnesli njega. 

Protesti se nadaljujejo tudi pri nas, na kolesih, v več krajih, poleg Ljubljane so namreč napovedani protesti tudi v Kopru, Velenju, Mariboru in Trbovljah. K udeležbi na protestih so pozvali tudi nekateri člani opozicije, organizatorji protesta pa so se v svojih izjavah za javnost distancirali od strankarske politike. Prav tako so se organizatorji protesta distancirali od provokacij. V Twitter krogih je završalo, ko se je pojavil čivk lastnika turistične kmetije, ki je pozival somišljenike k posipanju risalnih žebljičkov pred Maxijem, kjer se bodo danes protestniki vozili z mestnimi in drugimi kolesi. Del Twitter sfere se je na zapise, ki so očitno udarili žebljico na levo glavico, odzval s pisanjem negativnih mnenj o turistični kmetiji, rekoč, da lastnik okoli objekta namerno namešča ostre in nevarne predmete. Nek drugi del Twitter sfere pa se je ostro odzval na negativne ocene turistične kmetije in se postavil na stran človekove pravice do eksistence in zaslužka. Nekaj malega o protestih, še več pa o kolesih, lahko izveste v današnjem Kultivatorju ob 17h. 

Znanstvena redakcija sporoča: v dvajsetih evropskih državah je bila izvedena raziskava, kjer so opazovali povezanost med nizko ravnijo vitamina D v telesu in težjim potekom bolezni COVID-19.  Znanstvena redakcija opozarja, da v raziskavi niso upoštevali dovolj spremenljivk, kot so na primer socio-ekonomski pogoji prebivalstva in način življenja, ki je v vsaki državi malo drugačen. Zato obstaja verjetnost, da je prikazana povezava med vitaminom D in COVID-19 le naključna. Raziskave, ki jim zanesljivost peša, so v zadnjem času zelo pogoste, saj znanstvene skupine po hitrem postopku izdajajo raziskave, ki proučujejo različne povezave zdravilnimi snovmi in boleznijo COVID-19. Te pa niso nujno dobro in dovolj obsežno izvedene.

Res pa je, da se je vitamin D že pri več respiratornih boleznih pokazal kot dober zaveznik našega telesa, saj zelo pripomore k delovanju našega imunskega sistema. Vitamin D sicer nastaja v naši koži, ko je obsijana s soncem, zato kljub karanteni pojdite tudi na kakšen sprehod ali pa na kolo.