Mednarodni denarni sklad je Šrilanki odobril 2,7 milijarde evrov pomoči, namenjene stabilizaciji gospodarstva, ki bo omogočila prestrukturiranje skoraj 60 milijardnega dolga in s tem novo zadolževanje. Da je zadovoljil pogoje mednarodnega denarnega sklada, je moral šrilanški predsednik Ranil Vikremesinge prepričati parlamentarno koalicijo, kjer imajo večino poslanci stranke Vikremesingovega predhodnika Gotabaje Radžapakse, znižati porabo državnih sredstev in uvesti višje davke. Za nadaljnja izplačila iz sklada mora Šrilanka nadaljevati z davčno reformo in omejiti korupcijo, ki je delno kriva za krizo v državi. Radžapaksa je namreč odstopil s položaja predsednika julija 2022 po protestih zaradi inflacije in pomanjkanja hrane, zdravil ter energije. Pomoč je sicer bila začasno odobrena že septembra 2022, a je morala na prestrukturiranje posojil pristati še največja šrilanška bilateralna posojilodajalka, Kitajska.

Ostajamo v Indijskem oceanu. Indonezijski parlament je uzakonil izredni odlok, ki odpravlja pravne nejasnosti na področju delovne in investicijske zakonodaje. Ta je bila prvič sprejeta leta 2020 in še enkrat decembra 2022, saj je prvo različico ustavno sodišče zavrnilo. Z zakoni je predsednik Indonezije Džoko Vidodo želel privabiti tuje investitorje. Zakon tako po novem zahteva okoljevarstvena dovoljenja za visoko tvegane investicije, česar decembrski odlok ni zahteval, in delno omejuje prej popolnoma svoboden outsourcing v določenih sektorjih. Poleg tega nov zakon uvaja seznam prednostnih investicij, ki bodo dobile določene olajšave, namesto seznama sektorjev, kjer so tuje investicije prepovedane. Še vedno pa ostaja plačana bolniška odsotnosti in odpravnina v samovoljni domeni delodajalcev. Približno 300 članov izvenparlamentarne Delavske stranke je proti zakonodaji protestiralo pred poslopjem ministrstva za delovno silo, po koncu ramazanskega bajrama v začetku aprila pa pozivajo delavce k splošni stavki. 

Francoska vlada pod vodstvom Emmanuela Macrona je preživela dve glasovanji o nezaupnici. Zahtevi za glasovanje sta bili vloženi po tem, ko je predsednik Macron za sprejem pokojninske reforme uporabil člen ustave 49.3., s katerim je bila reforma sprejeta brez glasovanja v narodni skupščini. Prva nezaupnica, ki jo je vložila skupina levosredinskih opozicijskih strank, je prejela devet glasov manj od potrebnih 287. Drugo nezaupnico je vložila skrajno desna stranka Nacionalni zbor, a je prejela tretjino manj glasov podpore. Neuspelemu glasovanju o nezaupnicah so na ulicah francoskih mest sledili protesti in spopadi z žandarmerijo. 

Od francoskega delavskega boja k francoskemu živalskemu boju. Upravno sodišče je francoski vladi naložilo, da mora v šestih mesecih prepovedati ribolov ob določenih obalah. Odločitev je sodišče sprejelo po pozivih okoljevarstvenih organizacij zaradi več kot devetstotih naplavljenih mrtvih delfinov na francoskih obalah od začetka zime. Po poročanju oceanskega observatorija Pelagis je večina naplavljenih delfinov poginila zaradi poškodb, ki so jih povzročile ribiške mreže in druga ribiška oprema. Odločitev upravnega sodišča bo podlaga za prve območne prepovedi ribolova v francoskih vodah, saj so dozdajšnje vlade sprejemale zakone, ki so iz ribolovnih območij namesto človeka odganjale delfine.

Živali imajo radi tudi na Škotskem. Prebivalci otoka Južni Uist so na glasovanju, ki ga je na podlagi peticije organiziralo javno podjetje Stòras Uibhist, ki s področjem upravlja, preglasovali zagovornike poboja srn na otoku. Kljub temu, da je imelo tri četrtine prebivalcev v zadnjih petih letih probleme s srnami, ki škodujejo njihovim zelenicam, je 379 prebivalcev glasovalo proti, poboj pa je podprlo 140 otočanov. Glavni razlog za nasprotovanje je, da otoško gospodarstvo sloni na lovskem turizmu in prodaji divjačinskega mesa. A po drugi strani se na srnah razmnožujejo klopi, ki širijo boreliozo, prav Južni Uist ima zato največje število primerov te bolezni na prebivalca na škotskem otočju. 

Nazaj k človeški neumnosti. Vodilna italijanska jezikoslovna ustanova Accademia della Crusca, je na pobudo italijanskega vrhovnega sodišča priporočila, naj se v italijanskih pravnih in uradnih dokumentih ne uporablja spolno nevtralnih različic besed. V skladu s tradicijo morajo italijanska sodišča za nedefinirane nazive uporabljati moški spol. V Italiji se je sicer za nazive, zaradi manjše spolne diskriminacije, pogosto uporabljala nevtralna oblika, ki zadnjo črko v zapisani besedi, ki v italijanščini nakazuje spol, nadomesti s polglasnikom. Tako je nehote tudi pritrdilo italijanskemu predsedniku vlade Giorgii Meloni, ki je ob prevzemu funkcije izrazila željo, da jo uradno nazivajo v moškem spolu.

V Hočah ravnokar poteka protest delavcev lakirnice Magna, ker še ni prišlo do dogovora med sindikatom in vodstvom podjetja o načinu odpuščanja delavcev. Ob napovedi skorajšnjega zaprtja obrata so predstavniki napovedali odpuščanje devetdesetih delavcev, na zadnjem sestanku pa so število brez pojasnila povečali na sto petnajst. Na pogajanjih s sindikatom je prišlo do uskladitve pri določanju kriterijev za presežne delavce, niso pa se uspeli dogovoriti glede zahtev o odpravninah. Magna je za vsakega odpuščenega delavca ponudila odpravnino v višini dveh plač, sindikat pa ob zakonsko določeni odpravnini zahteva še tri plače. Delavci so sprva želeli protestirati ob enajstih, a naj bi bili deležni pritiskov s strani vodstva podjetja. To je v ponedeljek vse zaposlene, ki so sicer na čakanju, za danes dopoldne povabilo na redno mesečno informiranje z obvezno udeležbo, da bi s tem onemogočilo njihov protest. Predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak pojasni zahteve delavcev in razloge za današnji protest.

Izjava

Nekaterim delavcem je Magna ponudila delo v tovarni v avstrijskem Gradcu. Novak predstavi, zakaj zaposleni tej rešitvi niso naklonjeni.

Izjava

Prvi pomladni OFF je pripravil vajenec Tilen, mentoriral je Virant.