Švicarsko-evropski (ne)sporazumi

Švicarsko-evropski (ne)sporazumi

Oddaja
6. 3. 2018 - 17.00
 / OFFsajd

Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je sporočil, da je švicarska vlada pripravljena podpreti možnost, da bi o nesoglasjih med Švico in Evropsko Unijo odločala arbitražna komisija. S tem bi zaobšli možnost, da bi končno sodbo podalo Evropsko sodišče, katerega pristojnosti Švicarji nočejo priznati. Ta odločitev predstavlja zasuk v stališčih švicarske vlade, ki je še februarja nasprotovala arbitraži in trdila, da je vsakršen dogovor z Evropsko unijo daleč od realizacije. Pogajanja glede petih novih sporazumov med Švico in Evropsko unijo sicer trajajo že od leta 2014. Odnosi med Švico in EU so se dodatno zaostrili decembra lani, ko je Unija švicarskim borzam omogočila časovno omejen dostop do evropskih trgov za obdobje enega leta, s čimer je Bruselj skušal Švico prisiliti v pospešitev pogajanj.

Več o včerajšnji odločitvi švicarske vlade, da pristane na vzpostavitev arbitražnega sodišča pojasni Mark Butcher iz World Radio Switzerland.

Izjava

Idejo o arbitraži je januarja prva predlagala Evropska unija. Več o razlogih za švicarsko naklonjenost evropskemu predlogu pove Christa Tobler, profesorica evropskega prava na univerzah v Baslu in Leidnu.

Izjava

Švica ima trenutno z Evropsko unijo podpisanih okrog 120 bilateralnih sporazumov. Novi sporazumi, o katerih trenutno potekajo pogajanja, ne bi zamenjal vseh obstoječih sporazumov. Veljali bi le na petih področjih, pojasni Tobler.

Izjava

Tako Švico kot Evropsko unijo prihodnje leto čakajo volitve. Morebitna nova prekinitev pogajanj bi močno otežila možnost za dosego dogovora, meni Tobler.

Izjava

Decembra lani je Evropska unija švicarskim borzam dovolila dostop do evropskih trgov zgolj za obdobje enega leta. S tem je EU pritisnila na švicarsko vlado, da se pogajanja o novem sporazumu premaknejo z mrtve točke. Za razliko od švicarskih borz je Evropska unija borzam iz Združenih držav Amerike, Hong Konga in Avstralije omogočila dostop do evropskih trgov za nedoločen čas. Zato Tobler trdi, da je bil časovno omejen dostop Švici izključno politična poteza.

Izjava

Švicarski politiki so omejen čas dostopa Švice do evropskih trgov povezovali tudi z izstopnimi pogajanji Velike Britanije iz Evropske unije. Evropska unija je do Švice ubrala tršo linijo, da si s tem ne bi oslabila pogajalskih stališč z Veliko Britanijo. Tudi Tobler med obema procesoma vidi številne podobnosti.

Izjava

Bilateralni sporazumi med Švico in Evropsko unijo imajo korenine v petdesetih letih 20. Stoletja. Sporazumi med drugim  zadevajo varnostna vprašanja, prost pretok gibanja ljudi in dostop Švice do evropskega trga. Švica ni članica Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, zato so ti sporazumi edini mehanizem za urejenje zadev med Švico in Unijo.

Izjava

Švicarji so bili vedno nenaklonjeni članstvu v Uniji, to možnost so zavrnili tudi na referendumu leta 1992. Več o odnosu Švicarjev do Evropske unije pojasni Butcher.

Izjava

Najbolj zastopana stranka v švicarskem parlamentu je Švicarska ljudska stranka SVP, ki s svojo anti-imigracijsko politiko evropskim institucijam ni naklonjena. Trenutno v Švici ne obstajajo pogoji, da bi država v kratkem postala članica Unije, tako Butcher.

Izjava

Do prvega poslabšanja odnosov med Švico in Unijo je prišlo leta 2014 po referendumu o uvedbi migranskih kvot, ki so ga volilci podprli. Butcher:

Izjava

Migrantske kvote, izglasovane na referendumu, so bile v nasprotju z sporazumom o prostem pretoku ljudi. Švica in Evropska unija sta nato leta 2016 podpisali sporazum, da lahko švicarska podjetja prioritizirajo švicarske državljanje in tujce, registrirane pri švicarskih agencijah za posredovanje dela. Spremembe pa v zaključku niso obsegale prostega pretoka delavcev iz držav članic EU v Švico.

Izjava

Omejitev pa do konca maja še vedno velja za delavce iz Bolgarije in Romunije. V Švici je bilo med junijem 2016 in majem 2017, ko so bile uvedene kvote, največ novih delavcev prav iz Romunije in Bolgarije. Tobler:

Izjava

Švica sicer namenja kohezijska sredstva za vzhodne države članice Evropske unije. Leta 2009 je tako Bolgariji in Romuniji za različne projekte namenila 220 milijonov evrov.

Izjava

Leta 2014 je Švica finančna sredstva, in sicer 38 milijonov evrov, namenila tudi Hrvaški, ki se je Uniji pridružila leta 20142013. Tobler pojasni, zakaj imajo tudi hrvaški delavci otežen dostop do delavnih mest v Švici.

Izjava

Švicarski odziv na časovno omejitev dostopa tamkajšnjih borz do evropskega trga je bil oster in pod drobnogledom so se znašla tudi kohezijska sredstva, ki jih Švica vsakoletno izplačuje vzhodno-evropskim članicam Unije. Švicarska vlada je zato decembra razmišljala o prekinitvi finančne pomoči, a kot pojasni Tobler parlament o tej temi za zdaj še ni odločal.

Izjava

Po zgoraj omenjenem sporazumu o prostem pretoku delavcev iz Evropske Unije iz leta 2016 je prišlo do izboljšanja odnosov, ki pa so se znova skrhali leto pozneje. Leta 2017 so namreč Švicarji na referendumu zavrnili predlagane spremembe davčnega sistema. Več o švicarskem davčnem sistemu pove Butcher.

Izjava

Evropska unija je menila, da so nekatere davčne politike v določenih švicarskih kantonih kršila bilateralni sporazum o prostem pretoku blaga. Švica se je tako znašla na evropskem sivem seznamu davčnih oaz. Tobler:

Izjava

Tobler pojasni, da se sedanji švicarski bilateralni sporazumi z Unijo ne bi spremenili zaradi 5 novih sporazumov, o katerih trenutno potekajo pogajanja.

Izjava

Evropska Unija si od pogajanj obeta večjo homogenost med evropskimi in švicarskimi zakoni, saj po trenutnih sporazumih Švica ni dolžna posodabljati svojih zakonov v skladu z evropskimi zakoni.

Izjava

Tobler današnji Offsajd zaključi z nadaljnimi koraki, ki bodo potrebni za dosego sporazuma med Švico in Evropsko unijo.

Izjava

facebook twitter rss

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness