Javna najemna ali javna dostopna stanovanja
Državni zbor je prejšnjo sredo na izredni seji s 50 glasovi za in osmimi proti sprejel novelo stanovanjskega zakona, poslanci pa so z 49 glasovi za in prav tako osmimi proti potrdili Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Glavna sprememba stanovanjskega zakona je logistična: gre za poenostavljanje sistema javnega najemanja. Zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj predvideva namembo sto milijonov evrov letno za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj za obdobje desetih let, kar pomeni, da bo država v naslednjem desetletju za stanovanja namenila eno milijardo evrov. Oba zakona je pripravilo ministrstvo za solidarno prihodnost. Vlaganje stotih milijonov evrov letno v javna stanovanja bo tako trajalo od leta 2025 do leta 2035, kar se nanaša na pripravo načrta za razdelitev omenjenih sto milijonov evrov. To v praksi pomeni, da bodo sredstva v kapital gospodarskega sklada prvič vplačana predvidoma prihodnje leto, zadnjič pa leta 2036. Sredstva v višini sto milijonov mora država skladu vplačati najkasneje 31. maja vsako leto. Ali je sto milijonov evrov, v širšem okviru desetih let pa milijarda evrov, dovolj za potrebe prebivalcev Slovenije, pove David Muster iz organizacije Stanovanjski blok.
Izjava
Sogovorec pove, kako bo neusklajevanje z inflacijo prizadelo najemnike v neprofitnih stanovanjih.
Izjava
Muster opiše še druge razloge, zakaj se bo najemnina v javnih najemnih stanovanjih v prihodnosti povišala.
Izjava
Stanovanjski zakon in zakon o javnih najemnih stanovanjih prihajata pol leta po propadlem davku na nepremičnine. Spomnimo: Decembra lani je vlada sprejela predlog zakona, ki bi uvedel nov davek na nepremičnine za lastnike dveh ali več stanovanjskih nepremičnin. Po takratnem predlogu zakona, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča, bi bila prva nepremičnina, kjer ima posameznik stalni naslov, neobdavčena, vse ostale pa bi bile obdavčene po 1,45 odstotni stopnji tržne vrednosti, ki bi jo ocenila geodetska uprava. Zakon je bil po javni razpravi januarja umaknjen iz zakonodajnega postopka. V začetku maja je finančni minister Klemen Boštjančič napovedal novi zakon z novim nepremičninskim davkom. Trdil je, da je zakon že skoraj pripravljen, v začetku tega meseca se je vlada nepremičninskemu davku odpovedala in rekla, da se bodo raje »osredotočili na celostne rešitve«. Državni zbor se je namreč osredotočil na sledenje želja buržoazije, ki je jokála za svojimi vikendicami. V kontekstu trenutnega urejanja javnih najemnih stanovanj komentira sogovorec:
Izjava
V trenutnem stanovanjskem zakonu, ki ga bo novi zakon uradno nasledil v začetku avgusta, so bili do subvencioniranja najemnine upravičeni najemniki, ki so izpolnjevali pogoje glede dohodkovnega cenzusa. Novi člen zakona kot pogoj za upravičenost do subvencije najemnine poleg dohodkovnega cenzusa določa še kriterij premoženjskega stanja. Ta člen novele spreminja tudi način postavljanja meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije. Poleg tega zakon kot obvezne prednostne kategorije za dodeljevanje javnih najemnih stanovanj opredeljuje mlade in mlade družine, brezdomne, starejše od 65 let, enostarševske družine, večje družine, žrtve nasilja v družini in žrtve vojnega nasilja. Čeprav gre za določene spremembe v pravi smeri, Muster opozarja, da novela stanovanjskega zakona ne varuje vseh ranljivih skupin.
Izjava
V zgodbo reform slovenske stanovanjske politike se je vpletla tudi tudi Družba za svetovanje in upravljanje oziroma DSU. Glavni direktor DSU Mitja Križaj je z ministrom Simonom Maljevacem sodeloval na panelu z naslovom Na poti k rešitvam. Križaj, ki je mandat za vodenje DSU-ja dobil decembra 2023 in bo na vrhu družbe vse do konca leta 2028, je sicer včasih vodil Hypo Leasing, HETA Asset Resolution Slovenia in Triglav Nepremičnine. Prav tako je do nedavnega opravljal funkcijo izvršnega direktorja tako imenovane slabe banke. Na omenjenem panelu je Križaj povedal, da se DSU vključuje v »komplementarno strukturo razvoja, financiranja in upravljanja portfelja najemniških stanovanj«. Zatrdil je, da bo skupna vrednost projekta dostopnih najemnih stanovanj, ki ga bo upravljala DSU, do leta 2035 znašala pol milijarde evrov. Križaj trdi, da bo celoten projekt predvidoma financiran brez proračunskih sredstev. DSU torej namerava pri reševanju stanovanjske krize ministrstvu za solidarno prihodnost in državi pomagati iz dobrote svojega srca. Še pomembneje: to, da DSU sodeluje kot akter v stanovanjskih projektih države, pod vprašaj postavi dejansko javnost teh stanovanj.
Izjava
Zakon o javnih najemnih stanovanjih ima še eno nejastnost. Občinam namreč omogoča oblikovanje prednostnih podlist za »ključne kadre«, ki jih v občini primanjkuje. Minister Simon Maljevac je prejšnji teden na seji državnega zbora kot primer navedel namembo stanovanj medicinskim sestram in učiteljem. Na tej točki se postavlja vprašanje, ali bodo interesi občine po kadrih skladni s poslanstvom preskrbe revnejših s stanovanji. V Ljubljani, na primer, smo že večkrat slišali predloge v smislu ustanovitve stanovanj za mlade zdravnike po vzoru poslanskih stanovanj. Ta so financirana po enaki metodologiji kot javna najemna stanovanja. Stanovanja za mlade zdravnike niso inherentno slaba, dejstvo pa ostaja, da mladi zdravniki navkljub vsemu zaslužijo več kot mnogi drugi, kar postavlja vprašanje, ali res sodijo v skupino ljudi, ki neprofitna najemna stanovanja najbolj potrebujejo. Obstaja torej možnost, da bodo posamezne občine s tem členom zakona javna najemna stanovanja podeljevala glede na strah pred fenomenom bega možganov, namesto da bi jih podeljevala ljudem, ki si tržne najemnine najbolj ne morejo privoščiti.
Nova stanovanjska zakona nista v celoti slaba, ostajata pa zgolj novi kaplji v morju in ne rešujeta celostnega problema stanovanjskih stisk v Sloveniji.
Izjava
Že lani, torej pred zvišanjem obrambnih izdatkov, je Slovenija z namenjanjem denarja za orožje v prazno zmetala več kot 900 milijonov evrov, velik del tega pa je darovala imperialistični organizaciji Nato. Že lani so naši poslanci orožju namenili skoraj toliko, kot bodo v stanovanja namenili v naslednjem desetletju. Naša država očitno ne želi sprejeti celovitih reform, ki bi zagotovile dejansko izboljšanje dostopnosti stanovanj.
Dodaj komentar
Komentiraj